Agencija RS za okolje (Arso) je na podlagi prejetih rezultatov analiz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano ugotovila, da je bila sanacija okoljske škode po požaru v Kemisu učinkovita, so zapisali na agenciji. Kot so navedli, so sanacijski ukrepi tudi preprečili širjenje onesnaženega sedimenta dolvodno po Tojnici in v Ljubljanico.
Agencija je podatke o okoljski škodi in njenem obsegu ugotavljala večkrat po požaru, ki je v vrhniškem podjetju za predelavo kemičnih odpadkov izbruhnil 15. maja. Vzorčenje sedimentov na treh lokacijah v Tojnici in na eni lokaciji v Ljubljanici so prvič izvedli 22. maja, en teden po požaru.
Arso: Ljubljanice onesnaženi sediment ni dosegel
Rezultati tega vzorčenja so v sedimentu pri Kemisu pokazali izredno povečanje vsebnosti težkih kovin (nikelj, cink in krom), aromatskih spojin (benzen, toluen, ksilen, stiren in etilbenzen), kloriranih alifatskih ogljikovodikov (diklorometan, triklorometan in tetrakloroeten), policikličnih aromatskih ogljikovodikov in atrazina. Izjemno onesnaženje je bilo ugotovljeno le na omejenem območju Tojnice, Ljubljanice pa onesnaženi sediment ni dosegel, povzemajo na Arsu.
Kot pojasnjujejo, so prav zaradi tega Kemisu z delno odločbo naložili odstranitev sedimenta na odseku potoka Tojnica od prelitja onesnažene požarne vode v potok do cestnega mostu, ki povezuje Sinjo Gorico in Vrhniko. Povzročitelj okoljske škode je moral pri tem zagotoviti, da se v sedimentu prisotna onesnaževala ne bi prenesla po strugi dolvodno.
Po očiščenju struge Tojnice na tem odseku, kar je predvidevala prva faza sanacije, je podjetje 17. avgusta naročilo vzorčenje in analize sedimenta. Vzorčenje in analize je izvedel Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, ki je opravljal že prejšnja vzorčenja po požaru. Arso je rezultate analiz je prejel v torek, danes pa je z njim seznanil javnost.
Arso na podlagi prejetih rezultatov analiz ugotavlja, da je bila sanacija učinkovita. Rezultati analiz sedimentov, opravljeni na petih mestih v Tojnici in na enem merilnem mestu v Ljubljanici, so pokazali, da so ukrepi uspešno preprečili širjenje onesnaženega sedimenta dolvodno po Tojnici in v Ljubljanico.
Poveljnik civilne zaščite in vodja medresorske skupine Srečko Šestan je za oddajo SVET dejal: "Ta priporočila bi obrnil v to smer, da gre predvsem za sklepe vlade. Pristojne inštitucije imajo nalogo pregledati kapacitete ustreznih laboratorijev v Sloveniji. Vemo, da je bila ena od težav zamujanje z analizami. Če teh kapacitet nimamo dovolj, je potrebno pripraviti neke dogovore z laboratoriji izven naših meja. Drugo priporočilo gre v smer, da je treba pripraviti postopkovnik za primer podobnih nesreč v bodoče. Tretje priporočilo je, da se pripravi ustrezne ukrepe in monitoringe, predvsem biološke monitoringe."
Kot pravi, je priporočilo za prebivalce naslednje: Naj spremljajo svoje zdravstveno stanje in ob vsakem indicu, da je morebitno poslabšanje zdravstvenega stanja povezano s posledicami tega požara, to povedo svojemu osebnemu zdravniku. "Ta bo o tem obvestil NIJZ in tam bodo posredovali dalje."
Kot še pravi Šestan, vse analize kažejo, da posledic dolgoročnih ne bi smelo biti. "Mislim, da je treba tem inštitucijam verjeti. Mislim, da je to poročilo pripravljeno strokovno in ustrezno."
Zbor občanov na Vrhniki
Vrhniška občina je sicer danes organizirala zbor občanov, na katerem so predstavili še končno poročilo medresorske skupine za usklajevanje aktivnosti, povezanih s posledicami požara v podjetju Kemis.
Generalni direktor Agencije RS za okolje Joško Knez je na srečanju pojasnil, da sta dva niza njihovih meritev pokazala, da požar ni imel dolgoročnega vpliva na kakovost zraka na Vrhniki. Na drugi strani so ugotovili katastrofalno onesnaženje potoka Tojnica, a so že prve meritve po odstranitvi gošče pokazale bistveno izboljšanje.
Sanacija potoka sicer še ni končana, toda delo, ki je bilo časovno najpomembnejše, je bilo opravljeno. Nadaljnje sanacijske ukrepe z dolgoročnim monitoringom bo usmerjal izvedenec biološke stroke Mihael Toman. Knez je zagotovil, da je strokovna sanacija Tojnice tudi v njihovem interesu.
Direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Ivan Eržen je pojasnil, da so tudi njihove analize pokazale, da gorenje ni povzročilo onesnaženja tal, ki bi pomenilo dolgotrajne posledice na zdravju prebivalstva. Je pa ob tem opomnil, da je na tem območju tudi v preteklosti prihajalo do izpustov nevarnih snovi.
Metka Filipič z Nacionalnega inštituta za biologijo je potrdila, da je bila tudi Tojnica do neke mere že poprej onesnažena s toksičnimi snovmi. Je pa dodala, da je skoraj z gotovostjo mogoče trditi, da so sedimenti onesnaženi po vsem vodotoku dolvodno in ne le na dolžini 150 metrov, ki so jih sedaj sanirali.
Predstojnica kliničnega inštituta za medicino dela UKC Ljubljana Metoda Dodič Fikfak pa je med drugim odgovarjala na vprašanje krajanov o potrebi po monitoringu prebivalstva. Pojasnila je, da so opravili monitoring policistov, ki so preiskovali prizorišče požara, in niso ugotovili preseženih vrednost nevarnih snovi. Tako tudi pri preostalem prebivalstvu tega ni pričakovati.
Mikrobiolog Gorazd Pretnar je bil kritičen do malomarnosti v Kemisu, kljub njej pa nihče ni izgubil službe. Ogrožanje zdravja ljudi je celo kaznivo dejanje, je poudaril. Komentiral je tudi pripombe iz občinstva o dolgoročni škodi za Vrhniko, med drugim zaradi znižanja vrednosti nepremičnin, in opomnil na možnost kolektivne tožbe.
Franc Lobnik z ljubljanske biotehniške fakultete pa je med drugim poudaril, da bi objekt, kakršen je Kemis, moral biti novogradnja s prekatnimi stenami in požarnimi zaporami ter postavljen daleč od urbanih središč. Ker gre za tempirano bombo, bi morali izvajati redne gasilske vaje. Tako je po njegovih besedah zelo pomembno, kako bo država v prihodnje oblikovala pravila gradnje tovrstnih objektov.
Občani ostajajo kritični
Občani so slišali zdravstvena priporočila strokovnjakov in njihove predloge za nadaljnje raziskave na Vrhniki. Kljub analizam, ki za zdaj ne kažejo na dolgoročno okoljsko škodo, so bili Vrhničani kritični do ravnanja podjetja in do odziva pristojnih institucij. Opozarjali so na znižanje vrednosti nepremičnin zaradi požara, pozivali k odvzemu okoljevarstvenega soglasja in zahtevali zaprtje obrata.
Krajani so izražali zaskrbljenost nad tem, da bi se okoljska katastrofa ponovila. Tudi štiri mesece po požaru jih pristojni niso pomirili in ne verjamejo predstavljenim zagotovilom, da za prebivalstvo in okolje požar ne pomeni dolgotrajnih posledic. Ponovno so pozvali k odvzemu okoljevarstvenega soglasja Kemisu in zahtevali zaprtje obrata.
Spomnimo, da je v vrhniškem podjetju za predelavo kemičnih odpadkov zagorelo 15. maja. Dim, ki je zajel okolico, je povzročil veliko strahu med ljudmi, ki so zahtevali analize zemlje, vode in zraka. Prve analize so pokazale določeno onesnaženost predvsem v neposredni okolici požara. Pozneje se je stanje izboljšalo, je pa ostal onesnažen potok Tojnica, v katerega so ob gašenju in požaru iztekale nevarne snovi.
KOMENTARJI (9)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.