Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je predstavil vodjo novega tričlanskega vodstva Inšpektorata RS za delo. Za zapolnitev mesec prazne funkcije je predlagal Luka Lukića, bivšega novinarja, člana Delavske svetovalnice in predsednika Sindikata novinarjev Slovenije. "Ker se je kot novinar ukvarjal s kršitvami delovnega prava in nikoli ni bil človek, ki bi ga bilo strah dati glavo na tnalo. Če inšpektorat kaj potrebuje, je to odločno vodstvo," je minister utemeljil izbiro.
Drugi dve vodstveni funkciji, ki bosta bdeli nad učinkovitim delom inšpektorata, bodo predstavili v roku dveh tednov, oba kandidata pa bosta izbrana iz notranjih vrst. Prva funkcija se bo ukvarjala z metodo dela, druga pa s sankcijskim delom, organizacijo. Inšpektorji bodo nastopali združno, njihov namen bo preprečevanje najhujših kršitev dela in ustrezno sankcioniranje. Med preteklo sedemletno metodo dela so bili inšpektorji bolj svetovalci, je še dodal. "Tudi pri tem, kako se podjetja lahko izogibajo zakonom," je izpostavil.
"Sedaj bomo lahko začeli tudi z revizijo preteklih afer. Ne bomo se šli pa lova na čarovnice, ne bomo sankcionirali inšpektorjev, ampak na novo zadali metode dela," je zaključil.
Nekaj besed je nato Mesec namenil novo predlaganemu glavnemu inšpektorju. "Pripadam generaciji prekarcev, generaciji, ki ima delovne dobe več kot na papirju. Tudi zaradi tega sem zapustil novinarstvo," je začel.
Poudaril je, da je v svoji karieri prišel do točke, ko je želel na podlagi delovnih kršitev narediti več. Zaveda se, da ima inšpektorat veliko moč in upa, da jo bo lahko izkoristil v dobro delavcev. "Imam izkušnje kot novinar, tudi kot delavec Delavske svetovalnice," je dejal in podal nekaj primerov, s katerimi se je ukvarjal v prejšnjem tednu: ponarejen podpis delavca, odpoved delavcu, ki je opozoril na nevaren stroj v proizvodnji, in odpoved zaradi bolniške.
"Glavno sporočilo inšpektorata mora biti, da se te stvari nekaznovano ne morejo dogajati," je bil še jasen Lukić.
Troglavo vodstvo je zastavljeno zaradi sinergičnih učinkov, pravi Lukić, za sinergijo teoretičnega in praktičnega znanja, pa tudi boljšega sodelovanja drugače ločenih organov inšpektorata. "Da skupaj iščemo in rešujemo težave," je še dodal. Točno delitev dela bodo "ugotavljali sproti", je tudi razložil. Mesec pa zaključil: "Če kdo krši delovno pravo, je najbolje, da sedaj preneha."
Mesec želi inšpektorat okrepiti
Minister se je za 'trojno vodstvo' odločil zaradi preteklih afer, ki so kazale na neučinkovito delo inšpektorata. "Inšpektorjev je 50, objektov nadzora pa več kot 200.000. Za to ne krivimo inšpektorjev, ki opravljajo težko delo, ki je pogostokrat tudi premalo plačano. Vodstvo inšpektorata mora biti tisto, ki loči zrno od plev," je tudi poudaril.
Spremembe in širitev v vodenju inšpektorata je sicer napovedal že prejšnji teden, ob tem pa povedal, da "poanta ne bo več v širokih pregledih in navajanju statistik, temveč v targetiranju najbolj problematičnih podjetij". Napoved je predstavil nekoliko podrobneje. Med drugim je dodal, da si želi ponovne uvedbe inšpektorskih značk in večjega števila inšpektorjev.
Pravi, da je v kadrovski načrt za leto 2023 vložil zahtevo za 40 novih delovnih mest, ker je inšpektorjev za naslavljanje trenutnih težav premalo. Z njim naj bi se po odstopu Jadranka Grlića strinjal tudi predsednik vlade Robert Golob. Verjetno bodo nov kadrovski načrt z vlado uskladili do novega proračuna, torej z naslednjim letom.
"Vzpostavili bomo tudi sistem mešanih inšpekcij, torej s Policijo in Fursom," je dodal, s čimer bodo lahko izvajali mešane in celovite nadzore kršitev. Druga najverjetnejša novost so značke, ki so bile v preteklosti ukinjene. "Problem je, da tudi, če ima inšpektor znanje in kompetence, nima formalne avtoritete, s katero lahko na terenu doseže spoštovanje. Inšpektorje bomo opolnomočili," je razložil Mesec.
Ker se minister zaveda, da so organ nadzora v preteklosti večkrat prehiteli mediji in Delavska svetovalnica, bodo "novinarje in svetovalce obravnavali kot sodelavce".
Grlić odstopil zaradi vse bolj glasnih kritik
Grlić je inšpektorat vodil od julija 2018 do 10. avgusta letos, nato pa zaradi več primerov izkoriščanja tujih delavcev in kritik na račun dela inšpektorjev odstopil. V uradni izjavi je dejal, da s položaja odstopa "zaradi razlikovanja pogledov z vodstvom ministrstva z delo". Mesec je sicer že pred odstopom Grlića omenil možnost menjave, po njegovem odstopu pa dejal, da je inšpekcija tista, ki bi morala zaznati že omenjene zgodbe o izkoriščanju delavcev, ne pa nevladne organizacije ali preiskovalni novinarji.
"Imeli smo dva taka primera. V obeh smo skozi pogovor z inšpekcijo želeli videti, kakšna je njihova metoda dela in kako oni razumejo problem. Jaz sem prišel do zaključka, da ga ne razumejo," je bil tudi kritičen. Ko so mediji junija razkrili primer izkoriščanja delavcev v podjetjih Marinblu in Selea, je vodja Delavske svetovalnice Goran Lukić namreč izpostavil, da inšpektorat takšnim delodajalcem praviloma spiše le kakšen opomin, če pa že izreče globo, podjetje zahteva sodno varstvo in se globa spremeni v opomin. Poleg tega so globe pogosto prenizke, da bi delodajalce odvrnile od kršitev, je opozoril. Delovne inšpektorje je treba navaditi, da se ne bodo bali svojih pooblastil, je pozval.
Kršitve ugotovijo pri malo manj kot polovici nadzorov
Ko smo po odstopu Grlića na inšpektorat naslovili prošnjo, naj nam pojasnijo, kako konkretno potekajo nadzori, pa so nam sporočili, da vsak inšpektor povprečno na leto opravi okvirno 150 nadzorov (v letu je povprečno 250 delovnih dni), vsak inšpektor poleg tega na leto izda okvirno 135 ukrepov (spiše toliko upravnih ureditvenih in prepovednih odločb, prekrškovnih odločb z izrekom globe ali opomina, plačilnih nalogov, naznanil sumov storitve kaznivega dejanja oziroma kazenskih ovadbe, opozoril kršiteljem, naročil), poleg tega imajo inšpektorji dvakrat na teden tudi uradne ure in nudijo strokovno pomoč delavcem in delodajalcem – pisno in po telefonu.
Nadzorov praviloma ne napovedujejo, a je Goran Lukić konec julija za 24ur zvečer pojasnil, da temu ni tako, Delavska svetovalnica je namreč med preiskovanjem podjetja Marinblu ugotovila, da sta bila lastnika o obisku že obveščena in sta se na prihod inšpekcije pripravila. Kljub temu so pri pregledu odkrili več nepravilnosti.
Inšpektorat za delo bdi nad tremi področji: delovnimi razmerji, varnostjo in zdravjem pri delu ter socialnim varstvom. Inšpektorji so v letu 2021 opravili 38.624 inšpekcijskih pregledov in ugotovili 18.343 različnih kršitev, na podlagi tega pa izdali 9736 upravnih in prekrškovnih ukrepov ter podali 36 naznanil sumov storitve kaznivega dejanja oziroma kazenskih ovadb.
KOMENTARJI (232)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.