Kongres NSi Toninu podelil še četrti mandat na čelu stranke

Po razglasitvi rezultatov se je Tonin zbranim na konresu zahvalil za zaupanje. 85-odstotna podpora po šestih letih na čelu stranke po njegovih besedah kaže, da so se v tem času s skupnimi močmi podajali v pravo smer in na prave poti. 

Ključno poslanstvo v naslednjih dveh leti pa bo, da parlamentarne volitve leta 2026 prinesejo zamenjavo oblasti. Z ekipo bodo trdo delali, da bo Slovenija lahko zadihala in šla po drugačni poti, ki si jo vsi zaslužimo, je napovedal Tonin. Ob tem pa ne bodo nikoli pozabili, da so krščanski demokrati, predvsem pa bodo tisti, ki bodo "zadnji branik pred vsemi norosti sodobnega sveta in vlade Roberta Goloba", je obljubil. "Bomo jasni, odločni in glasni, klub temu, da nam bodo lepili vse mogoče etikete," je še zatrdil.

Tonin se je pred tem v nagovoru članstvu ozrl na svojo dosedanjo politično pot. Kot je dejal, je NSi njegova druga družina. A mu v stranki ni bilo nič prihranjenega, veliko bitk je tudi izgubil, storil nekaj napak, a zabeležil še več lepih trenutkov. "Vsak predsednik potrebuje ljudi, ki stojijo za njim, vanj verjamejo in mu pomagajo," je dejal.

Tako je Tonin prepričan, da je NSi stranka, kjer delo šteje in je vztrajnost nagrajena. Že v prvih letih po osamosvojitvi se je videlo, da so ministri in župani iz vrst krščanskih demokratov sposobni delati velike premike, zadnja vlada, v kateri je sodelovala NSi, pa je živ dokaz, da znajo premikati najzahtevnejše projekte, je ocenil prvak NSi.

Zato so bili v svoji zgodovini deležni napadov z vseh strani, "levica je strašila s parolami 'ustavite desnico', desnica je na drugi strani delovala nepovezano in mestoma tudi samouničevalno". "Naši desni sopotniki so nas bili večkrat pripravljeni vreči tudi pod vlak, da so sami dosegli boljši rezultat," je izpostavil Tonin.

A kot je spomnil, je NSi presenetila in se tudi po izpadu iz parlamenta tja znova vrnila. NSi zato potrebuje enotnost, ko se nanje vršijo pritiski, samozavest, da jasno zagovarjajo krščanskodemokratske vrednote in se ne bojijo nalepk, ter odločnost za vztrajanje na začrtani poti tudi takrat, ko boli in je težko, je svoje videnje za uspeh NSi strnil njen predsednik.

Tonin je v govoru izpostavil tudi nekatere programske poudarke. O uspehih NSi pa je ocenil, da so se v vseh letih obstoja naučili, da "najboljši programi avtomatsko ne prinašajo volilnih zmag". Zato je članstvo pozval k samozavesti: "Stopimo iz sence in dvignimo glavo. Ne bojmo se žalitev in napadov različnih levih aktivistov. Borimo se namreč za pravo stvar".

Ob tem je ocenil, da NSi poskušajo tako na levi kot na desni omejevati z besednimi okvirji in si jih podrediti. "Enkrat smo kolaboranti in rezervna koalicijska stranka, drugič spoštovani in zanesljivi partner na desni. ... Eni bi nas radi imeli za rezervno koalicijsko stranko, drugi za ponižen satelit."

Tonin: Desna sredina potrebna prenove

O politični situaciji na desnem političnem polu pa je znova ocenil, da je čas za osvežitev pristopa in spomnil na pozive NSi zadnjih mesecev po nujnosti prenove desne sredine. "Pozdravljam vse nove projekte na desni sredini. Dobrodošli! Vabim vas, da energijo usmerimo v povezavo razdrobljenih sil," je komentiral pestro dogajanje zadnjih mesecev na političnem parketu. Hkrati je ocenil, da Slovenija potrebuje desnosredinsko vlado, ki bo "manj tvitala in bolj pomirjala" in proti kateri ne bo že od začetka večina Slovenija.

Delegate na današnjem kongresu je nagovoril tudi vodja poslanske skupine in podpredsednik stranke Janez Cigler Kralj, ki je poudaril, da so vrednote, ki jih zagovarja NSi, zagotovilo za uspešno, urejeno in svobodno družbo. "Pred nami je izjemna priložnost, da pokažemo, da smo resna alternativa tej škodljivi Golobovi vladi," je dejal Cigler Kralj, ki današnji kongres vidi kot odskočno desko za priprave na parlamentarne volitve leta 2026. Vidi ga tudi kot priložnost, da pokažejo, da je politika lahko orodje za spremembe, ki vodijo v svetlejšo in bolj uspešno prihodnost.

Kritičen do vlade premierja Roberta Goloba je bil v nagovoru tudi predsednik sveta in poslanec NSi Jernej Vrtovec. "Ne le v Sloveniji, temveč tudi drugod po Evropi se je levica popolnoma radikalizirala in nas pelje v vse večji družbeni konflikt, ker nam vsiljuje nek nov, nam tuj način življenja," je bil kritičen Vrtovec. Zato morajo po njegovih besedah slovenski levici in obstoječi vladi postaviti jasne meje in "odločno blokirati vse, kar ni v skladu z zdravim razumom".

Tonin, od junijskih volitev tudi evropski poslanec, se je v govoru dotaknil tudi Evropske unije in ocenil, da Evropa ni v najboljši kondiciji. Zavzel se je za trše prijeme pri soočanju z ilegalnimi migracijami, kot tudi da EU ostane projekt miru, glede zelenega prehoda pa ocenil, da bi lahko bil zgodba o uspehu, če bi se ga lotili znanstveno, ne ideološko.

Kritike Peterleta

Na kongresu, na katerem je stranka predstavila tudi vsebinska izhodišča za nadaljnje delo, je bilo ob članih in podpornikih stranke opaziti večino njenih vidnejših predstavnikov, ni pa med njimi nekdanje predsednice in evropske poslanske Ljudmile Novak ter soustanovitelja stranke in predsednika osamosvojitvene vlade Lojzeta Peterleta.

Slednji je že v preteklih mesecih menil, da bi moralo vodstvo stranke razmisliti o nadaljnji smeri NSi, pred današnjim kongresom pa je svojo odsotnost vodilnim v stranki sporočil že vnaprej. "Nisem se strinjal s piarovsko igrano 'sredino', tudi ne z brezumnim skokom v hrbet Janši, s katerim smo bili trikrat v vladi. ... Tudi me ni navduševalo poudarjanje, da smo edini naredili generacijski prelom. Premalo nas je, da bi se 'prelamljali', boljše bi bilo spoštljivo medgeneracijsko sodelovanje," je Peterle zapisal vodilnim v stranki pred današnjim kongresom.

Obenem je ocenil, da če volijo med enim in istim obrazom, to ne more prinesti sprememb, sedanje vodstvo pa da ne more zagotoviti preloma, saj je je imelo za to že precej časa. Meni tudi, da Tonin z mesta evropskega poslanca stranke ne bo zmožen učinkovito voditi.

Medtem pa aktualno vodstvo stranke ocenjuje, da poenotenje okoli enega kandidata kaže na stabilnost in trdnost stranke ter njeno konsolidacijo pred naslednjimi parlamentarnimi volitvami.

"V NSi smo trdna ekipa, imamo dobre načrte za prihodnost, ne bojimo se politične konkurence, ampak jo pozdravljamo. Prav je, da gre Matej po nov mandat, da gremo potem tudi skupaj na volitve leta 2026," je v izjavi pred kongresom dejal poslanec in predsednik sveta stranke Jernej Vrtovec. 

Tudi vodja strankinih poslancev Janez Cigler Kralj je zatrdil, da so ocenili, da so razmere v Sloveniji takšne, da je čas, da se osredotočijo na prihodnje volitve v DZ, če hočejo pripraviti dobro alternativo aktualni vladi. "Zdaj je čas, da stranka strne vrste, se konsolidira okrog predsednika Mateja Tonina," je dejal. Obenem je ocenil, da je Tonin kljub mandatu evropskega poslanca v Bruslju prisoten v stranki in se njegova odsotnost v delovanju stranke ne pozna.

Cigler Kralj obžaluje odsotnost nekaterih vidnejših članov, saj da je kongres najboljši, če so prisotni vsi, če se sliši tudi kakšna kritična beseda ali drugačen pogled na sedanjost in prihodnost stranke. Tako Vrtovec kot Cigler Kralj pa sta prepričana, da bo po naslednjih volitvah čas za desnosredinsko vlado. Vrtovec meni, da Slovenija stopa na pot političnih sprememb, po mandatu aktualne vlade pa da bo prišlo do novega okvirja, nove politične opredelitve, kdo bo sploh še želel sodelovati v vladi, ki jo vodi Robert Golob.

Na kongresu pa je Tonin gostil tudi svoja evropska kolega iz Evropske ljudske stranke (EPP), madžarskega evropskega poslanca in vodjo madžarske opozicije Petra Magyara in nemškega evropskega poslanca Svena Simona, ki sta tudi nagovorila kongres. Magyar je v izjavi pred kongresom podprl Tonina in dejal, da je Slovenija poskusila že vse, večkrat vlado Janeza Janše in večkrat levo-liberalno vlado, ni pa še poskusila z vlado, ki bi jo vodili krščanski demokrati. Prepričan je, da je v zraku upanje za spremembe tako v Sloveniji kot na Madžarskem, za obe državi pa čas za novo pot. Tudi Simon je izrazil podporo Toninu, ki da je prava oseba, da vodi Slovenijo v svetlo prihodnost.

Kongresu pa sta ob začetku uspešno delo v videonagovorih zaželela tudi predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola in vodja EPP Manfred Weber.