Ministrica Sanja Ajanovič Hovnik in minister Uroš Brežan sta povedala, da so na seji identificirali dodatne interventne ukrepe za pomoč po poplavah. "Identificirati je bilo treba veliko stvari, ki jih je treba nasloviti, da lahko pomoč pride čim prej in učinkovito," je dejala Ajanovič Hovnikova, ki je dodala, da za to pripravljajo dva zakona.
Prvi je novi interventni zakon, s katerim bi se lahko sanacija začela čim prej: "Da se lahko sanacija začne čim prej, da lahko začnemo čim prej odpravljati posledice naravne nesreče ter da lahko čim prej ljudem tudi pomagamo tam, kjer je to nujno potrebno." Na seji so identificirali interventne ukrepe, v naslednjih dneh pa bodo oblikovali ustrezne zakonske norme.
"Gre za ukrepe, ki naslavljajo vzpostavitev javne infrastrukture in tudi infrastrukture kot take. To so ukrepi, ki pomagajo tudi občinam in ki bodo dosegli ljudi," je zagotovila Ajanovič Hovnikova. Torej tudi, kako zbrano humanitarno pomoč spraviti do ljudi.
Šefic postal novi državni sekretar v kabinetu predsednika vlade
Vlada je medtem na seji po pričakovanjih za novega državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade imenovala operativca v času begunske krize Boštjana Šefica, ki je polovica tandema, ki bo skrbel za obnovo prizadetih krajev, cest in domov v katastrofalnih poplavah. Zadolžen ob za koordinacijo ukrepov in za aktivnosti za obnovo po poplavah 2023.
"Ukrepi se tičejo več organov, zato je delovanje treba uskladiti in koordinirati enotno. Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade bo imel dostop praktično do vseh resorjev in bo lahko določil prioriteto ukrepov, zato da bosta pomoč in sanacija dosegla svoj namen ter da ne bo trajala 14 let, temveč da bomo do konca sanacije prišli v nekem doglednem času," je njegovo vlogo pojasnila ministrica.
Vzpostavitev posvetovalnega telesa, ki bo oblikovalo predloge, ukrepe in izhodišča za obnovo po poplavah, bo koordiniral glavni projektant mostu na Pelješac Marjan Pipenbaher. "Sanacija bo dolgotrajen proces, kar bomo postavili, pa bo moralo ostati, zato je smiselno, da v to sanacijo vključimo vso znanje, ki ga ta država premore in ima," je jasna ministrica za javno upravo, ki pa je ob tem poudarila, da se bo morala vlada do vseh predlogov opredeliti.
Tehnična pisarna, nujna rekonstrukcija in podrobni prostorski načrt za odpravo posledic naravne nesreče
Minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan je dejal, da je novela zakona o odpravi posledic naravnih nesreč pravzaprav "dvojni zakon". "Na eni strani je sistemski zakon, ki se ukvarja z odpravo posledic naravnih nesreč tudi za vse naravne nesreče za nazaj, v ta zakon pa smo že vgradili tudi prve interventne ukrepe," je pojasnil. Na seji vlade so pregledali nabor predlaganih ukrepov za interventni zakon, nato pa se bodo ukvarjali tudi z zakonom o obnovi.
Izpostavil je tri ukrepe, kot prvega pa navedel, da v zakonodajo umeščajo tehnično pisarno. "Gre za pomoč s tehnične strani za vse prizadete, ki so na terenu utrpeli posledice naravne nesreče in se bodo morali v prihodnosti ukvarjati z rekonstrukcijo, obnovo, selitvijo svojih objektov ter bodo pri tem potrebovali storitve tehnične pisarne. Določamo ji torej naloge in pristojnosti," je pojasnil.
Tu je tudi ukrep nujne rekonstrukcije za tiste objekte, kjer se je treba obnove nujno lotiti nemudoma. "Uvajamo hitro možnost, da ne bo težav pri pridobivanju dovoljenj z birokracijo."
"Pomemben ukrep pa je tudi občinski podrobni prostorski načrt za odpravo posledic naravne nesreče, kjer želimo sodelovati z vsemi akterji," je jasen.
Prve interventne ukrepe po poplavah je vlada združila v noveli zakona o preprečevanju posledic naravnih nesreč, ki je v veljavi od minulega petka. Med njimi so predplačila občinam, širši obseg upravičencev do pomoči v kmetijstvu, subvencioniranje višje sile in čakanja na delo, pomoč samozaposlenim, izredni dopust za prostovoljce in ponedeljkov dan solidarnosti.
Ujme so po nekaterih ocenah prizadele od 10.000 do 15.000 gospodinjstev, od tega je 1000 takšnih, ki so izgubila vse. "Najprej je treba pomagati tistim, ki so izgubili vse, hkrati pa ne pozabiti tudi na vse ostale," je v ponedeljek dejal Golob. Glede pomoči podjetjem pa je ocenil, da bo največji problem dobiti nove stroje in ne zagotoviti denar. Škode v gospodarstvu je sicer po Hanovih besedah za več kot 400 milijonov evrov.
KOMENTARJI (180)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.