Na vidiku referendum

Državni zbor je na današnji seji sprejel spremembe šolske zakonodaje. Gre za novelo zakona o osnovni šoli in novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Opozicijski poslanci zaradi napovedane obstrukcije niso glasovali.

Za novelo zakona o osnovni šoli je glasovalo 47 poslancev vladajoče koalicije in poslanka madžarske narodne skupnosti Maria Pozsonec (manjkal je poslanec DeSUS Vasja Klavora), za novelo ZOFVI pa ob enaki udeležbi 45 koalicijskih poslancev ter poslanka Pozsončeva, proti pa sta bila Stanislav Brenčič (SLS) in Franc Žnidaršič (DeSUS).

V svoji podpori vladnim spremembam so ostali neomajni v poslanskih skupinah koalicijskih SDS, NSi in SLS, s svojimi glasovi so spremembe podprli tudi v DeSUS, čeprav z določenimi rešitvami niso zadovoljni.

Predlog za veto zgolj na novelo ZOFVI

Skupina 11 državnih svetnikov je danes državnemu svetu poslala predlog za izglasovanje odložilnega sveta na novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, s katerim se bodo zasebnim šolam zagotavljala javna sredstva v enaki višini kot javnim šolam.

Pod predlog za veto so poleg pobudnika Zoltana Jana svoje podpise zastavili državni svetniki Tone Peršak, Petra Kersnič, Janvit Golob, Jože Mencinger, Marija Perkovič, Doro Hvalica, Ladislav Kaluža, Dušan Semolič, Anton Rozman in Miran Bavčar. O vetu bo državni svet odločal prihodnji teden. Predsednik DS Janez Sušnik je namreč za torek že sklical izredno sejo sveta. Če bo državni svet sledil pomislekom kolegov in sprejel veto, bo s tem uveljavitev zakonske novele odložena, državni zbor pa bo pozvan k ponovnemu glasovanju o noveli, ko jo bo moralo za njeno dokončno sprejetje podpreti najmanj 46 poslank in poslancev.

Noveli uvajata vrsto sprememb

Vladna predloga uvajata vrsto sprememb obstoječe ureditve; predlagane spremembe zakona o osnovni šoli med drugim ukinjajo splošni učni uspeh ob koncu pouka in uvajajo drugi tuj jezik kot obvezen predmet v zadnjih treh razredih devetletke. S spremembami ZOFVI pa se uvaja možnost združevanja vrtcev in šol v vzgojno-izobraževalne centre ter financiranje šol glede na število učencev oziroma dijakov. Sporna točka je predlog, da se odpravijo razlike v financiranju tistih zasebnih šol, ki izvajajo javno priznane izobraževalne programe. Po novem bi se vse tovrstne šole financiralo 100-odstotno. Zdaj se namreč zavode, ustanovljene po letu 1996, financira 85-odstotno.

Opozicija nasprotuje zakonoma

Obema zakonoma nasprotujejo poslanci celotne opozicije, ki menijo, da bi bilo za šolstvo in državo koristno, če bi državni zbor spremembe zavrnil. Po današnji predstavitvi stališč poslanskih skupin o spremembah novele zakona o osnovni šoli so, verjetno tudi zato, vse opozicijske poslanske skupine, SD, LDS, Zares, SNS in samostojni poslanec Slavko Gaber, šolski minister v prejšnjem mandatu, protestno zapustili dvorano.

V SD pa napovedujejo referendum. Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ), ki je skupaj s še 12 sindikati, društvi in združenji julija pozval poslance, naj zavrnejo predlagane spremembe zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, je ob sodelovanju študentske in dijaške organizacije zbral več kot 71.000 podpisov podpore. Za pobudnike peticije je sporno 100-odstotno financiranje zasebnih šol.

Zver: Veta ne bo

Šolski minister Milan Zver je poudaril, da ''so skušali doseči konsenz, a zaman''. ''Celo leto, kolikor je potekala razprava, se je izvajal proces zbliževanja stališč. Krona širše razprave, tudi politične, bi lahko bilo tretje branje,'' je zatrdil. Zato se je minister začudil, da javnost take razprave ni bila deležna.

Minister si želi, da državni svet veta na noveli zakonov o osnovni šoli ter o financiranju vzgoje in izobraževanja ne bi izglasoval. Prepričan je tudi, da referenduma ne bo. Prepričan je, da bodo svojo grožnjo v opozicijskih poslanskih skupinah umaknili, in sicer prav zaradi negativnih posledic, ki bi jih zadržanje novel imelo. Če pa bi do referenduma že prišlo, Zver napoveduje, da bodo storili vse za podporo noveli. "Ni prav, da so skušali nekateri vse zreducirati na katoliško Cerkev in financiranje njihovih programov," pravi minister.

Poslanca SDS Alenka Jeraj in Branko Grims sta pred glasovanjem o obeh predlogih sprememb zakonodaje na področju šolstva potrdila podporo SDS zakonskim spremembam.

Za Jerajevo je opozicija očitno taktizirala, ko je s sklicem splošne razprave o predlogih novel zakonov počakala do septembra. Prav tako je po njenem zgrešen občutek, da javnost in stroka večinsko ne podpirata sprememb.

Grims je podobno kot med samo sejo DZ poudaril, da so dosedanjo ureditev, ki uzakonja 100-financiranje zasebnih šol z vrednostnim ozadjem katoliške Cerkve, izglasovali poslanci LDS in SD. Zato jih je Grims javno pozval, naj svojim volivcem pojasnijo, zakaj so z glasovanjem podprli rešitev, ki po njihovem gre na škodo javnega šolstva ter posega v ločenost Cerkve od države.

Na novinarsko vprašanje, ali se ne boji referenduma, ki bi se zaradi političnosti razprave lahko sprevrgel v glasovanje za ali proti vladi, je odgovoril, da ne. Prepričan je namreč, da so zadeve postale javnosti bolj jasne, in da bodo stranke opozicije morale odgovarjati svojim volivcem za zakon, ki so ga sprejele pred desetletjem.

Razprava se je nadaljevala brez opozicije

Po obstrukciji opozicijskih poslancev k razpravi o spremembah zakona o osnovni šoli je vseeno potekala razprava, v kateri so poslanci koalicije ugotavljali, da je razprava postala ideološka, saj po njihovem mnenju spremembe ne prinašajo večjih vsebinskih sprememb. ''Predlagane spremembe omogočajo bolj načrtno vključevanje staršev v šole, razbremenjujejo učitelje ter odpravljajo nekatere administrativne ovire. Z uvedbo obveznega pouka drugega tujega jezika v zadnjo triado devetletke bo Slovenija postala primerljiva z ostalo Evropo. Prav tako bo tudi bolj fleksibilen predmetnik, ki šolam omogoča večjo avtonomijo, več skrbi pa bo namenjene tudi učencem s posebnimi potrebami," je na primer prepričana državna sekretarka na ministrstvu za šolstvo Alenka Šverc.

Obstrukcija drugič

Po razpravi o noveli zakona o osnovni šoli je državni zbor delo nadaljeval s tretjo obravnavo novele ZOFVI. Minister Zver je znova zavrnil očitke, da želi vlada s takšnimi spremembami zgolj katoliški cerkvi omogočiti "lažje življenje" v šolskem prostoru. Po predstavitvi stališč so poslanci SD, LDS, Zares in SNS znova protestno zapustile dvorano.

Tudi v okviru poslanske razprave so se ponovili že znani očitki. Opozicija tako ''nepremišljenim spremembam'' nasprotuje in se sklicuje tudi na pomisleke stroke in sindikata šolnikov. Vsi si želimo kakovostnih šol, meni Ljubo Germič (LDS), vendar ne na račun javnega šolstva. Ne smemo pozabiti na možnost, da bo država dodatna sredstva namenila bogatim in ideološko primernim, ki jim bodo na razpolago elitne cerkvene šole, javno šolstvo pa bo za manj premožne, meni opozicijski poslanec.

Marjetka Uhan (NSi) je v podporo spremembam opozorila, da se bo državno potrjen program s spremembami lahko financiral na vseh šolah enako, saj bodo odpravili anomalijo pri financiranju zasebnih šol. Dejansko bo to pomenilo naložbo za starše otrok, ki obiskujejo te šole, ko so jih bili prisiljeni financirati s svojimi prispevki. Podporo SLS Marjan Drofenik utemeljuje prav s povečanjem kakovosti izobraževanja in izboljšanja vzgojne funkcije, ne nasprotujejo pa spremembam na področju financiranja. Ivan Jelen (DeSUS) napovedal, da bodo štirje poslanci te stranke glasovali vsak po svoji vesti, ob tem pa dodal, da zasebništva nikakor ni mogoče zanikati, čeprav sproža različne predsodke.