Papež na velikonočni ponedeljek: Brez bratstva ni socialne pravičnosti

Na velikonočni ponedeljek, dan po veliki noči, se kristjani spominjajo prikazovanja vstalega Jezusa njegovima učencema. Po običaju verniki tega dne obiščejo sorodnike in prijatelje ter delijo veselje ob prazniku Jezusovega vstajenja. Velikonočni ponedeljek je - podobno kot v večini evropskih držav - tudi v Sloveniji dela prost dan.

Kristjani verujejo v Jezusovo vstajenje tudi na osnovi pričevanj oseb, ki se jim je Jezus prikazal in jim z znamenji dokazal svojo istovetnost. Med njimi sta tudi dva učenca, ki sta ga na poti v Emavs prepoznala po lomljenju kruha in novico sporočila tudi drugim, kar opisuje Sveto pismo.

Po ljudskem običaju je ta dan namenjen obiskom. Dela prost dan številni izkoristijo tudi za izlete. Obiskom in aktivnostim na prostem je danes naklonjeno tudi vreme.

Po cerkvah potekajo bogoslužja, v več slovenskih krajih pa je navada, da na ta dan v krogu družine ali širše skupnosti pripravijo tudi posebne igre s pirhi, kot sta sekanje in trkanje pirhov, ponekod pa jih tudi skrivajo in iščejo.

Papež izpostavil pomen bratstva

Papež Frančišek je v molitvi z verniki na Trgu svetega Petra v Vatikanu izpostavil pomen bratstva za sobivanje ljudi in s tem za družbo. "Samo bratstvo lahko zagotovi trajen mir, premaga revščino, konča napetosti in vojne ter izkorenini korupcijo in kriminal," je poudaril. Izrazil je upanje, da bosta bratstvo in sožitje, kakršnima smo priča med velikonočnimi prazniki, postala življenjski slog in oživila odnose med ljudmi.

Ob tem je posvaril pred nevarnostjo, da se bodo ljudje zaprli vase in mislili le na svoje življenje. "Skrbeti moramo za svoje brate, predvsem za revne in izobčene," je dejal in dodal, da brez bratstva ni ne cerkvene ne civilne skupnosti.

Molitve ob velikonočnem ponedeljku se je v Vatikanu udeležilo več deset tisoč ljudi. Preden so prišli na trg svetega Petra, so morali opraviti strog varnostni pregled, saj v Rimu in Vatikanu v času velikonočnih praznikov veljajo močno poostreni varnostni ukrepi.

Papež je velikonočne slovesnosti začel v četrtek, ko je v rimskem zaporu umil noge zapornikom. V petek je med drugim vodil križev pot v rimskem Koloseju, v nedeljo pa je med velikonočno mašo izpostavil številna krizna žarišča po svetu, med njimi Sirijo in Bližnji vzhod.