Velika sobota, ki je del velikonočnega tridnevja, je v Katoliški cerkvi dan celodnevnega čaščenja Jezusa v grobu, kamor so ga simbolično prenesli na veliki petek, zato ponavadi verniki na ta dan obiskujejo njegov grob, postavljen v cerkvah. Zgodaj zjutraj duhovniki blagoslovijo velikonočni ogenj in vodo, s katerima nato verniki pokadijo in pokropijo domove.
Na veliko soboto čez dan potekajo blagoslovi velikonočnih jedi, med katerimi so najpogostejši kruh, pirhi, šunka in hren. Vsaka od jedi ima svojo simboliko. Kruh simbolizira božjo dobroto in človekovo delo, meso Jezusovo telo, pirhi Jezusove rane, hren pa žeblje.
Evangeličani na veliko soboto zakurijo velikonočni ogenj. Prav tako pripravijo jedi za nedeljski velikonočni zajtrk, vendar jih ne blagoslavljajo. Bogoslužja ob sobotah nimajo.
V katoliških cerkvah zvečer potekajo velikonočne vigilije. Škofje in duhovniki katehumenom, ki so se pripravljali na zakramente, podeljujejo krst, obhajilo in birmo. Jezusovo vstajenje od mrtvih oziroma veliko noč pa oznanijo slovesne aleluje. V času Jezusa se je namreč dan začel s sončnim zahodom prejšnjega dne, torej se je nedelja, velika noč začela že v soboto zvečer.
Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore je vigilijo vodil zvečer v ljubljanski stolnici, mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl pa v mariborski stolnici. Papež Frančišek je velikonočno vigilijo vodil v vatikanski baziliki sv. Petra.
KOMENTARJI (9)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.