FOTO: Kristjani se spominjajo Jezusa v Božjem grobu

Današnja velika sobota je za vernike minila v znamenju pričakovanja velike noči. Po tradicionalnem običaju so danes pripravljali tudi velikonočne jedi, med katerimi so pirhi, šunka, hren in potica, ki so jih odnesli k blagoslovu. Ponekod po Sloveniji pa so pripravljali tudi druge jedi, ki imajo svojo simboliko.

Praviloma jih pripravijo v soboto, kristjani jih nato nesejo k blagoslovu oz. "žegnu", ki poteka po cerkvah, v nedeljo pa se družina zbere ob velikonočnem zajtrku. V soboto zjutraj potekajo tudi blagoslovi ognja in vode. Zlasti v preteklosti je veljalo, da so blagoslovljen ogenj v domove prinesli s tlečo in posebej dišečo drevesno gobo, s katero so nato zakurili v peči, da so gospodinje lahko začele pripravljati velikonočne jedi.

Rdeče obarvana kuhana jajca oz. pirhi ali pisanice simbolizirajo kaplje Kristusove krvi. Po nekaterih interpretacijah naj bi predstavljale tudi Kristusovo vstajenje. Velikonočne dobrote začini pekoči hren, ki predstavlja žeblje, s katerimi je bil Jezus pribit na križ. Šunka oz. meso predstavlja Kristusovo telo, potica oz. pogača pa je, predvsem v okrogli obliki, simbol trnjeve Kristusove krone.

Poleg živil, ki so značilna za vso Slovenijo, so posamezne pokrajine razvile tudi svoje značilne velikonočne jedi. Za območje Primorske in Istre je denimo značilna pinca oz. sladki kruh, drugje v tem času nesejo k blagoslovu nadevani želodec, v testu pečeno gnjat in še nekatere druge jedi.

Tudi evangeličani na veliko soboto pripravljajo jedi za nedeljski velikonočni zajtrk, vendar pa jih ne blagoslavljajo.

Šege in običaji

Velikonočni čas je povezan tudi z nekaterimi šegami in običaji. Tako ponekod v pirhe mečejo kovance. Navado denimo poznajo na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju, kjer metanje kovanca v jajce imenujejo sekanje pirhov. Najdlje organizirano sekanje pirhov poteka v Sevnici, najštevilčnejše pa je v Stopičah pri Novem mestu.

Podoben običaj so včasih poznali tudi v istrskem zaledju, a so ga poimenovali "picanje jajc". Običaj je bil v veljavi med vaškimi moškimi. Pirh so postavili ob zid in vanj ciljali s kovanci. Tisti, čigar kovanec se je zapičil v pirh, je dobil vse preostale kovance.

Ponekod v Sloveniji je še vedno navada, da pirhe skrijejo po stanovanju ali po vrtu, otroci pa jih morajo nato najti.

Velikonočni čas je povezan še z nekaterimi drugimi šegami in navadami. V skladu z njimi se na veliki četrtek ne sme prati perila in opravljati fizičnega dela. Na veliki petek pa mora vsaka gospodinja obvezno nekaj posaditi na vrt, saj naj bi to pomenilo boljšo rast vrtnin v prihajajočem letu.

Na Gorenjskem, Štajerskem in Koroškem ob veliki noči tudi pokajo z možnarji.

Večerno praznovanje z vigilijami

Na veliko soboto, ki je zadnji dan velikonočnega tridnevja pred največjim krščanskim praznikom, se kristjani spominjajo Jezusa v Božjem grobu. Ta dan potekajo še zadnje priprave vernikov na veliko noč. Zgodaj zjutraj duhovniki blagoslavljajo velikonočni ogenj in vodo, s katerima verniki pokadijo in pokropijo domove. V Sloveniji je na ta dan še posebej znan blagoslov velikonočnih jedi, ki je potekal po številnih cerkvah ter ob kapelicah in drugih znamenjih.

Tudi evangeličani na veliko soboto zakurijo velikonočni ogenj, ki simbolizira svetlobo in veselje.

Po katoliških cerkvah pripravljajo tudi velikonočne vigilije oziroma bdenja. Pri tem imata poseben pomen hvalnica velikonočni sveči, ki predstavlja vstalega Kristusa, in obnovitev krstnih obljub.

Slovesne vigilije so pripravili po vseh slovenskih škofijah, ljubljanski nadškof Anton Stres jo je vodil v ljubljanski stolnici, mariborski nadškof Marjan Turnšek pa v mariborski.

Papež Frančišek: Spustite Boga v svoje življenje

Papež Frančišek je nekaj ur pred velikonočno vigilijo v vatikanski baziliki svetega Petra poudaril sporočilo upanja, povezanega z vstajenjem Jezusa Kristusa. Njegov govor so prenašali na italijanski javni televiziji med dokumentarcem o torinskem prtu, kontroverzni katoliški relikviji, za katero nekateri trdijo, da je del pregrinjala, v katerega so zavili Jezusovo truplo po križanju, medtem ko drugi prt označujejo za srednjeveško prevaro. "Iznakažen obraz na prtu spominja na vse obraze moških in žensk, ki jih je zaznamovalo življenje, ki ne spoštuje njihovega dostojanstva, in nasilje, ki prizadene najšibkejše," je dejal. A istočasno izraža tudi "veliki mir" in poziva k "veri in upanju, saj moč ljubezni do Boga in moč tistega, ki je vstal od mrtvih, premagata vse," je še dodal Frančišek.

Frančišek, ki so ga za papeža izvolili 13. marca, je prvič vodil velikonočno slovesnost. V Vatikanu se je vigilija začela ob 20.30, ko je papež Frančišek v atriju bazilike najprej blagoslovil ogenj, nato pa skupaj s kardinali v procesiji vstopil v baziliko. Ta je bila ob začetku vigilije v temi, kar je ponazarjalo Jezusov grob. Ko je papež stopal proti oltarju, je okoli 10.000 vernikov prižgalo sveče, nato so se prižgale še luči v baziliki.

Papež Frančišek je v sproščenem nagovoru najprej opisal zgodbo iz Biblije o ženskah, ki so šle k Jezusovemu grobu in presenečeno ugotovile, da je prazen. Nato je vernike pozval, naj se ne bojijo Božjih presenečenj in naj ob preizkušnjah, ki nam jih vsak dan daje življenje, ne izgubijo samozavesti. Tiste, ki so vero opustili, je pozval, naj spustijo Boga nazaj v svoje življenje.

"Naj Jezus spet vstopi v vaše življenje, pozdravite ga kot prijatelja, zaupajte mu. On je življenje. Če ste se mu zdaj umikali, mu stopite nasproti. Sprejel vas bo z odprtimi rokami," je dejal. "Če ste bili brezbrižni, tvegajte, ne boste razočarani. Če se vam zdi težko mu slediti, se ne bojte. Zaupajte mu, da je blizu, da je z vami, in dal vam bo dal mir, ki ga iščete, ter moč za življenje."

Papež Frančišek je v okviru praznovanj ob velikem petku v rimskem Koloseju vodil tradicionalni križev pot. V četrtek pa je v obredu maše ob zadnji večerji v rimskem mladinskem zaporu umil noge 12 mladoletnim zapornikom.