Na veliki petek se kristjani spominjajo Jezusove smrti

Pri bogoslužjih med drugim berejo pasijon, torej tiste dele evangelijev, ki opisujejo Jezusovo prijetje, zaslišanje pred oblastniki, obsodbo, trpljenje in smrt na križu.

Čeprav ima veliki petek noto žalovanja, pri tem po navedbah Slovenske škofovske konference ne gre spregledati, da imata svoj smisel tudi veselje in upanje. Kristjani namreč verujejo, da Jezusovo trpljenje in smrt nista bila zaman, saj je iz njiju po vstajenju izšlo večno življenje.

V ljubljanski stolnici je zvečer bogoslužje vodil pomožni škof Franc Šuštar, udeležila pa sta se ga ljubljanski nadškof Stanislav Zore in pomožni škof Anton Jamnik. Bogoslužja so potekala tudi v drugih slovenskih stolnicah. 

V evangeličanskih cerkvah na veliki petek zvečer poteka osrednje velikonočno bogoslužje. Med drugim pri bogoslužjih oltar pogrnejo s črnim prtom, nanj pa postavijo trnjevo krono. Evangeličanski škof Geza Filo je bogoslužje vodil v ljubljanski cerkvi Primoža Trubarja.

V vatikanski baziliki sv. Petra bogoslužje ob velikem petku

Z bogoslužjem v baziliki sv. Petra se je papež Frančišek v Vatikanu spomnil na trpljenje in smrt Jezusa. Ob začetku slovesnosti je v skladu z liturgijo velikega petka nekaj minut molil pred oltarjem. Pridigo je imel kapucinski pater Raniero Cantalamessa. Slovesnosti so se udeležili številni kardinali, škofi ter pri svetemu sedežu akreditiranimi diplomati. 

Frančišek bo nocoj z verniki z vsega sveta v rimskem Koloseju tradicionalno molil križev pot. Pričakujejo, da se bo te slovesnosti udeležilo več deset tisoč vernikov. Besedila za 14 meditacij za križev pot je napisal italijanski kardinal Gualtiero Bassetti, nadškof Perugie. Besedila so med drugim osredinjena na trpljenje razbitih družin, brezposelnih ter mladih brez možnosti za zaposlitev, pa tudi na v holokavstu umorjene jude in muke zlorabljenih otrok.

Križev pot je najdaljša velikonočna liturgija in traja skorajda tri ure. Velja za najbolj čustveno liturgijo velikega tedna. Naslednji vrhunec bo papeža nedeljska velikonočna maša na Petrovem trgu ter velikonočno voščilo mestu in svetu (urbi et orbi).

V Rimu veljajo ob letošnjih velikonočnih slovesnosti najstrožji varnostni ukrepi. Slovesnosti tako nadzorujejo protiteroristične enote in specialne policijske enote. Za varnost dodatno skrbi tudi 800 vojakov.