Na varno, pod zemljo!

Zaklonišča v Sloveniji so bila nazadnje uporabljena med osamosvojitveno vojno leta 1991 in več kot tri desetletja se o njih ni kaj dosti razmišljalo in govorilo. Zdaj, v teh negotovih časih, ko vojna divja na evropskih tleh in so pozivi k oboroževanju držav vse glasnejši, pa se je marsikdo – bodisi iz strahu ali pa zgolj boljšega občutka – pozanimal, kje se nahaja najbližje zaklonišče. 

In tako so v Kranju na pobudo in željo številnih občanov za javnost odprli vrata osmih zaklonišč. Občani in občanke so si med 9. in 11. uro lahko ogledali notranjost osmih zaklonišč, v katera sicer ne morejo kar tako vstopiti.

"Mislim, da je to povezano z grožnjo vojaških spopadov blizu Slovenije. Pobuda je prišla iz različnih krajevnih skupnosti, kar pomeni, da se ljudje zavedajo te nevarnosti in bi radi poskrbeli za svojo varnost," je pojasnil kranjski župan Matjaž Rakovec. 

Opomnil je, da zaklonišča niso narejena samo za vojne razmere, pač pa tudi v primeru naravnih in drugih nesreč ter ob dogodkih, ki bi lahko drugače ogrozili prebivalstvo. "A dejstvo je, da ta potreba občanov večinoma izhaja zaradi vojne, ki se dogaja na pragu Evrope."

Zaklonišče na Trgu Rivoli lahko sprejme 200 ljudi

Pojasnil je, da ima Kranj 42 zaklonišč s kapaciteto 8300 postelj, kar predstavlja približno 15 odstotkov prebivalstva. 

Mi smo si ogledali zaklonišče na Trgu Rivoli, ki stoji sredi otroškega igrišča. Njegove betonske stene so počečkane z grafiti. Za modrimi vrati, ki so sicer vedno zaklenjena, je stopnišče, ki vodi nekaj metrov pod zemljo. Prostori so osvetljeni, v bivalnem delu bi zavetje našlo okoli 200 ljudi. Tam je železno ogrodje zasilnih postelj brez odej in vzmetnic, pa plastične kante za odpadke, poseben prostor s praznimi cisternami za vodo in zaboji za hrano ter strojnica. Stranišča so ločena, a zelo preprosta – plastični koši za smeti s polivinilasto vrečko. 

Na stenah visi hišni red: Prepovedano je samovoljno uporabljati zakloniščne naprave. Prepovedano je zapustiti zaklonišče brez ukaza poveljnika. Prepovedano je zapuščati bivalni prostor, razen z dovoljenjem reditelja. Prepovedano je v zaklonišče voditi domače živali. Prepovedano je odmetavanje odpadkov izven za to določenih prostorov. Prepovedano je vnašati alkoholne pijače in vnetljive snovi, pa tudi kajenje in povzročanje odvečnega hrupa.

Občina zaklonišča redno čisti in vzdržuje, Domplan ne

31 zaklonišč je v lasti Mestne občine Kranj, 10 pa je zasebnih – lastniki so predvsem nekdanje ali še delujoče tovarne, tudi dijaški dom. 

"Mi upravljamo z 10 zaklonišči, za vsa imamo uporabno dovoljenje in jih pregledujemo in čistimo enkrat na leto. To pomeni, da enkrat na leto pride nekdo iz našega Oddelka za zaščito in reševanje MOK ter preveri vse gabarite, ključavnice, vrata, če tesnijo, če so postelje izpravne, če delajo vsi alarmi, dovod zraka ... Za ostala zaklonišča skrbi upravnik – Domplan, kjer pa smo ugotovili, da so v slabšem stanju in smo z njimi že vzpostavili kontakt, da to uredijo," je še povedal Rakovec. 

Opozoril je tudi na razliko med zaklonišči in zaklonilniki. Zaklonišča in zaklonilniki se ločijo po obsegu zaščite, ki jo omogočajo. Zaklonišče nudi precej višjo stopnjo zaščite. Zaklonilnik mora imeti tako stopnjo zaščite, da vzdrži težo ruševin objekta nad oziroma ob njem. Prostori zaklonilnika morajo biti opremljeni tako, da v njem lahko do največ 50 ljudi biva neprekinjeno 12 ur.

Pri zakloniščih pa ločimo dva tipa. Tako imenovano zaklonišče dopolnilne zaščite mora vzdržati do 50 kPa nadtlaka in mora nuditi zaščito do 50 ljudem za 24 ur. Zaklonišče osnovne zaščite pa mora nuditi zaščito od 50 do 100 kPa nadtlaka in nuditi prostor do 300 ljudem (ali več), in sicer za neprekinjeno sedemdnevno bivanje. 

V Kranju je tako 31 zaklonišč in 11 zaklonilnikov. 

Največje zaklonišče je Stara Sava, možnosti tudi Rovi pod Kranjem 

Največje kranjsko zaklonišče, ki bi lahko sprejelo 400 ljudi, je Stara Sava Kranj v bližini naslova Gregorčičeva ulica 8. Drugo največje zaklonišče s kapaciteto 300 je na kranjskem stadionu. 

Med zaklonilnike na primer spadajo Rovi pod starim Kranjem, ki so jih prav za te potrebe zgradili med drugo svetovno vojno. Pot skozi njih je dolga 1300 metrov in vodi skozi kranjsko konglomeratno skalo. So obnovljeni in opremljeni kot turistični produkt, a bi bili, če bi bila za to potreba, na voljo občanom. 

Vsa zaklonišča bi se lahko – če bi bilo to potrebno – vzpostavila v 24 urah, zagotavlja župan, ki je povedal še, da že pripravljajo strategijo za vzdrževanje in aktivacijo zaklonišč.

Več kot 5000 udeležencev čistilne akcije

Sočasno z dnevom odprtih vrat zaklonišč so v Mestni občini Kranj v sodelovanju z Zvezo tabornikov občine Kranj in Komunalo Kranj izvedli tradicionalno, že 24. čistilno akcijo Očistimo Kranj – Kran' ni več usran. 

Ker so na ogled zaklonišč prišle skupine otrok, pripravljene, da zavihajo rokave, si nadanejo rokavice in se lotijo čiščenja, jih je Rakovec spodbudil z besedami, da pri tej akciji ne gre samo za čiščenje, pač pa se moramo poglobiti v naš odnos do narave. "Kot pravi Lučka Kajfež Bogataj – reprize nimamo, še enega takega planeta ni, zato se moramo maksimalno potruditi za to, da čuvamo našo naravo!" 

Uvod v dvodnevno čistilno akcijo so že v petek začele kranjske šole in vrtci, v soboto pa je na širšem območju MOK skupno čistilo okoli 5500 ljudi. Poleg organizatorjev, Zveze tabornikov občine Kranj (vsi štirje kranjski taborniški rodovi), so sodelovale še vse enote Civilne zaščite MOK, 17 krajevnih skupnosti, prostovoljna gasilska in druga društva, lovske družine ter druge skupine in posamezniki. V letošnji čistilni akciji je tako sodelovalo 75 različnih skupin, zbrali pa so 22.580 kilogramov odpadkov. 

Vodja čistilne akcije Očistimo Kranj – Kran' ni več usran Tea Derguti je izpostavila, da je čiščenje Kranja potekalo po navodilih Komunale Kranj in enot Civilne zaščite MOK. Te so s svojim znanjem in izkušnjami ter po potrebi z ustrezno opremo priskočile na pomoč predvsem na bolj zahtevnih in zato tudi potencialno nevarnih lokacijah, zlasti ob vodotokih in na težko dostopnih območjih. 

"Letos so bile enote razporejene po zakloniščih in na zahtevnih območjih čiščenja, kot je kanjon Kokre. Z mostu pri gostišču Arvaj so se spuščali člani Društva za raziskovanje jam Kranj, na Kokrškem mostu pa so nam z dvigom smeti iz kanjona pomagali odstraniti poklicni gasilci. Zaposleni Zavoda za turizem in kulturo Kranj so v petek očistili predel kanjona nad rovi, dijaki Gimnazije Kranj pa so poleg območja ob Savi in v mestu očistili tudi predel kanjona Kokre pod Partizansko cesto. Čiščenje območja pod Pungertom je prevzelo Jamarsko društvo Carnium. Njihovi člani so s pomočjo vrvne žičnice prenesli smeti prek kanjona. V čistilni akciji je sodelovalo tudi Društvo za podvodne dejavnosti Kranj. Očistili so kanjon Zarice in pomagali s prevozom odpadkov, ki so jih udeleženci zbrali na obeh bregovih reke. V zakloniščih so čistili člani enote Prve pomoči, Klub vodnikov reševalnih psov in Društvo tabornikov Kokrški rod. Enota za začasno nastanitev prebivalstva je poskrbela za prehrano ekip, ki so čistile v akciji. Seveda so se čistilne akcije udeležili tudi vsi kranjski taborniški rodovi, v KS Stražišče in KS Orehek-Drulovka so vodili čiščenje območja," je poudarila.

Udeleženci so v letošnji dvodnevni čistilni akciji zbrali več kot 22,5 tone odpadkov, kar je skoraj pet ton več kot prejšnje leto. Za odvoz odpadkov je poskrbela Komunala Kranj.