Na tisoče vernikov na Brezjah

Na današnjem slovesnem somaševanju ob prazniku Marijinega vnebovzetja se je ob baziliki Marije Pomagaj na Brezjah zbralo blizu 10.000 vernikov iz vse Slovenije in tudi sosednjih dežel.

Ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Alojz Uran je prisotne spomnil zlasti na velik pomen družine in izpostavil vprašanji raziskovanj embrionalnih matičnih celic ter rodnosti.

Pridiga o družini in rodnosti

Več pozornosti je metropolit v pridigi namenil družini, saj je Cerkev na današnje romanje posebej povabila zakonce in družine. Ob tem pa opozoril, da pristnega in trajnega veselja tam, kjer ni trdne zakonske zveze med možem in ženo, ne more biti.

Ob nedavni odločitvi, da tudi Slovenija podpre predlog programa Evropske zveze za raziskovanje na embrionalnih matičnih celicah, je Uran letos še posebej poudaril, da evangelij izpostavlja pristno sprejemanje in vrednotenje človeka, spoštovanje življenja od spočetja do naravne smrti. "Cerkev te resnice tudi za ceno nepriljubljenosti ne more prenehati oznanjati," je dodal in zagotovil, da slovenski katoličani ne vsiljujejo svojega prepričanja nikomur, pričakujejo pa, da bodo tisti, ki imajo drugačen pogled na svet, spoštovali njihovo prepričanje.

Mednarodno skupnost in slovensko vodstvo pa je pozval, naj se zavzemajo za takojšnje končanje vojn in za mir na svetu. "In za katere vrednote si moramo ob skrbi za usodo družine še posebno prizadevati, ko gledamo današnji svet," se je vprašal metropolit, ki je v odgovoru na prvo mesto postavil delo za medsebojno spoštovanje, ljubezen in mir.

Odziv na Drnovškovo pisanje

"Medtem ko milijarda ljudi na zemlji vsak dan strada in druga milijarda trpi zaradi vojn in njihovih posledic, živimo v svetu, ki mu glede miru in gmotnih dobrin ne manjka prav nič," je poudaril Uran in izpostavil, da moramo pomisliti tudi na usodo mnogih posameznikov in ljudstev, ki težje živijo kakor mi.

"Skupaj s papežem in škofi Libanona ta trenutek ponavljamo, naj mednarodna skupnost in tudi naše državno vodstvo, kot dejavnik v Evropski zvezi, naredi vse za ustavitev zla vojne, v kateri trpijo toliki nedolžni ljudje," je pozval Uran.

Tako se je nadškof Uran tudi posredno odzval na pisanje predsednika republike Janeza Drnovšek, ki se je pred praznikom Marijinega vnebovzetja na spletni strani Gibanja za pravičnost in razvoj med drugim vprašal, ali ne bi morala Cerkev kot moralna in verska avtoriteta bolj jasno potrkati na vest svetovnih oblastnikov ter jim povedati, da to, kar počnejo, niti približno ni podobno Kristusovemu nauku, pač pa prej Satanovemu. Neposredno pa se Uran na izjave predsednika ni obrnil.

Slovesna bogoslužja največjem Marijinem prazniku, Marijinem vnebovzetju ali velikem šmarnu, ki ga rimskokatoliška cerkev praznuje 15. avgusta, so se ali se bodo zvrstila tudi po drugih večjih romarskih središčih.

Velik praznik za katoličane

Veliki šmaren ali tudi velika maša, kakor prazniku Marijinega vnebovzetja pravijo ponekod, je za katoličane poleg božiča, praznika sv. Rešnjega telesa in krvi ter praznika vseh svetnikov slovesni in zapovedani cerkveni praznik. Ta največji Marijin praznik je v Sloveniji tudi dela prost dan.

Imena, ki so jih v zgodovini Cerkve dodajali 15. avgustu, so bila različna: vnebovzetje (assupmtio) je bilo od začetka redko, Grki so rajši govorili o zaspanju (dormitio) ali preselitvi oziroma "odhodu" matere Božje (migratio). Praznik so najprej obhajali na Vzhodu, pozneje pa tudi na Zahodu.

Za katoličane je Marijino vnebovzetje praznik upanja, saj verujejo, da je Marija v večnosti dosegla polnost življenja, s svojim zgledom pa jim vliva novo upanje. Obenem praznik vernike opominja, da sta v življenju pomembna tako duhovna kot materialna komponenta ter da se večno in zemeljsko prepletata.