Na terenu z veterinarskimi inšpektorji: shiranost, zanemarjenost, poškodbe

Na vrata hiše potrka veterinarska inšpekcija, iz nje pa vpitje: "Pes je moj!" Čeprav je na eni strani travnik podoben pravljici, se na drugi strani razteza pasja nočna mora. "Pri hiši so trije psi. Eden od njih je shiran, drugi sicer ni v kritičnem stanju, so ga spustili in niti ne moremo do njega, tretji pa je bil v tako slabem stanju, da bi verjetno čez en teden poginil," pove veterinarska inšpektorica Elizabeta Rogelj.

"Shiranost. Zanemarjenost. Prelahka je za svojo težo, vidijo se ji rebra. Vsa uboga," našteje vodja zavetišča Trebnje Dušan Hajdinjak. In ko so se inšpektorji pregovarjali z lastniki, je eden od njih z enim od psov pobegnil. Shirana triletna psička gre sicer z oskrbniki na rehabilitacijo v zavetišče. 

A tudi pri naslednji hiši nadzor pokaže številne nepravilnosti. "Privez ni v redu. Sama ovratnica je kovinska, morala bi biti čim širša in usnjena. Ali pa oprsnica. Uta sicer je izolirana, dvignjena je, tako kot pravi zakon," tu našteva Hajdinjak. Inšpektorica tako lastnici naloži, da mora v roku desetih dni psičku urediti osnovne bivalne pogoje.

A tokrat ni bilo tako hudo. "Bilo je še precej normalno. Imamo tudi hujše primere. Od shiranih psov, do zanemarjenih, poškodovanih, privezanih na verigah, ki so kratke en meter," pravi vodja zavetišča.

Nasilja pa niso deležne le živali, temveč tudi inšpektorji in oskrbniki zavetišč. "Če se še kdaj prikažem, da me bo s sekiro po glavi. Vprašali so me že, če imam otroke, da bodo mene sterilizirali, ne psičke, da vedo, kje sem doma," prizna Rogljeva, ki doda, da imajo velikokrat opravka tudi z romsko populacijo, kjer da je zadeva nerešljiva. "Nobenih ukrepov ne jemljejo resno, odločbo strgajo, sankcije se jih ne dotaknejo, ker so neizterljivi. Tega se zavedajo in tam smo nemočni," doda.

Ob tem pa je v Sloveniji blag tudi zakon. Za neprimerne bivalne pogoje je namreč najvišja možna globa 400 evrov, za mučenje, pohabljenje ali usmrtitev pa do dve leti zapora.