Prvi pokojninski sklad Kapitalske družbe bo sredi prihodnjega meseca izplačal prvo rento tistim enajsttisočim Slovencem, ki so bili lastniki nekdanjih pokojninskih bonov. Nekateri se zaradi dejstva, da bodo prejemali drugačne rente, kot jih je obljubljal sklad, počutijo opeharjene. Država je leta 1999 v okviru Kapitalske družbe organizirala poseben pokojninski sklad, ki naj bi lastnikom nekdanjih pokojninskih bonov omogočal izplačilo doživljenjske rente. Sprva informativnih izračunov obljubljenih doživljenjskih rent na kapitalski družbi niso objavljali.
"Zaradi povpraševanja iz okolja in po drugi strani tudi zaradi tega, ker so v tistem času v javnosti že začeli krožiti drugi informativni izračuni, smo na podlagi tega pripravili informativni izračun, za kar pa se nam je v tistem trenutku zdelo najprimerneje uporabiti takrat veljavne populacijske tablice v republiki Sloveniji," je povedal Tomaž Kuntarič, član uprave kapitalske družbe.
A pri izračunu dejanske mesečne rente so upoštevali takoimenovane tablice smrtnosti, ki zavarovalnici pomagajo pri izračunu povprečne življenjske dobe. A ker Slovenci svojih nimamo, so vzeli po njihovem mnenju najbolj primerne, deset let stare nemške tablice, ki za ženske predvidevajo daljše življenje. "Žal rentnih tablic, enotnih za moške in ženske, ni in jih zato tudi ni mogoče uporabiti, dejstvo pa je, da je pričakovana življenjska doba žensk daljša od pričakovane življenjske dobe moških," je razložil Kuntarič.
Informativni izračun iz leta 2001 je takrat 77-letni osebi obljubljal doživljenjsko rento 25 tisoč tolarjev, medtem ko bo ženska dejansko prejemala dobrih 22 tisoč, moški pa 24 tisoč in pol. Zato se nekateri zavarovanci ali njihovi dediči počutijo prikrajšane.
"Pri tem je šlo za zavajanje potrošnikov, ker se je večina zavarovancev, ki se je odločila za nakup te police, dejansko orientirala po teh informativnih izračunih, ki so bili takrat na voljo," je povedal nezadovoljni dedič Janez Stariha. Tako nekateri že napovedujejo, da bodo od pogodbe poskušali odstopiti in to kljub temu, da Kapitalska družba v določenih primerih izplača celo višjo rento od obljubljene.
Upokojenci so nezadovoljni
Sprememba shem v Kapitalski družbi je sicer v zadnjih dneh že druga stvar, ki je vznemirila upokojence. Prejšnji teden so jih razburile napovedi zavarovalnice Vzajemna, da bo za starejše zavarovance občutno podražila zdravstveno zavarovanje. In mnogi se bojijo, da s tem sprememb še ne bo konec. Starejše Slovence vse bolj skrbi, da jih čakajo težki časi.
"Za tiste, ki imamo majhne pokojnine, bodo časi zelo težki," je povedala ena od upokojenk. "Za normalne upokojence prihajajo kar težki časi, za gosposke upokojence bo pa dobro," pa je menil eden od upokojencev na ljubljanski tržnici. "Jaz se pa skromna, zato z denarjem pridem skozi. Pač ne grem na morje, ne grem nikamor, ne grem v zdravilišče, ne grem k frizerju," je svoja odpovedovanja naštevala dama v pokoju, starejši gospod pa je zatrdil, da so preživeli že tudi težje čase. "Treba je biti optimist, saj ti drugega ne preostane," je še dodal.
V stranki DESUS opozarjajo, da je treba na pravice starejših posebej paziti, saj so med najšibkejšimi skupinami v družbi. Ob spremembah sistema so nemočni, saj nimajo veliko možnosti, da bi se vključili v nove oblike zavarovanja. "Preživeli so vso svojo delovno dobo v pogojih popolne solidarnosti, ter tudi vplačevali za popolno solidarnost. Sedaj, ko so starejši in bi potrebovali koristi, torej pomoč zavarovanj od prej, se pa to zožuje in s tem krši njihove pravice," je povedal Pavel Brglez, generalni sekretar DESUSa.
A star sistem ni več mogoč, opozarjajo drugi, sicer gospodarstvo ne bi bilo konkurenčno. "Realni sektor je edini neto plačnik, tako da tega bremena ne bo mogel zdržati ali povečevati zaradi konkurenčnosti na trgu. Zaradi tega se bodo dogajali tudi nekateri premiki v zadevah, ki se tičejo upokojencev," je razložil predsednik Odbora DZ za socialno politiko Stanislav Brenčič.
Toda, še poudarja Brenčič, bremena sprememb ne sme nositi le ena skupina ljudi. Zato zagovarja, da na primer v zdravstvenem zavarovanju ohranimo vzajemnost. Za to se zavzemajo tudi v društvu Seniorjev, ki je nekakšna opozicija Desusu.
"To nam da misliti, da smo tisti, ki smo stari nad 65 let, že postali nekakšen balast te države, čeprav je v mladih letih prav naša generacija plačevala največ, vendar pa takrat kot mladi in zdravi tega nismo potrebovali in nismo izkoriščali vsega tega denarja," Ivan Bizjak, predsednik Seniorjev.
Pravice starejših utegnejo postati zelo vroča tema. Upokojenci bodo namreč jeseni pomembna utež na volilni tehtnici.
