Battelino je bil nad slabim Borovim stanjem presenečen

Na mariborskem okrožnem sodišču se je z zaslišanjem prič nadaljevalo sojenje v zadevi Nekrep. Med skoraj sedemurno obravnavo je bilo daleč največ zanimanja namenjeno pričanju pediatra endokrinologa Tadeja Battelina. Pričala sta tudi zdravnika Peter Šuštar in Nataša Bratina ter zaposleni v mariborski reševalni postaji.

Kot je znano, obtožnica mariborska pediatra Zlatko Kanič kot prvoobtoženo in Roberta Pogorevca bremeni povzročitve smrti iz malomarnosti. Zaradi domnevno neustreznega zdravljenja naj bi bila odgovorna za smrt 12-letnega Bora Nekrepa marca 2008, za kar jima grozi kazen od šestih mesecev do petih let zapora.

Battelino je bil nad slabim Borovim stanjem presenečen

Tadej Battelino, ki je predstojnik oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni ljubljanske pediatrične klinike, je skupaj s pediatrinjo Nevenko Bratanič sprejel Bora po njegovi premestitvi iz Maribora v Ljubljano.

V odgovorih na vprašanja tožilstva in obrambe Battelino ni želel komentirati, ali je bilo ravnanje Kaničeve in Pogorevca v Borovem primeru pravilno. Namesto komentarja je Battelino vztrajal pri razlagi strokovnih smernic ukrepanja v primeru povišane koncentraciji amoniaka v krvi, ki je bila ugotovljena pri Boru.

Kot je dejal Battelino, je bil nad slabim Borovim stanjem presenečen, saj so jim mariborski pediatri sporočili, da je otrokovo stanje izboljšano in zato ne potrebuje intenzivne terapije. Po Battelinovih besedah je bil Bor ob prihodu v Ljubljano nezavesten in so ga takoj prepeljali v intenzivno enoto.

Battelino je tudi opozoril, da je izvid koncentracije amoniaka v Borovi krvi pokazal, da je ta bistveno višja, kot pa je bilo zapisano v odpustnici iz mariborske pediatrične klinike. Ob tem je poudaril, da je treba akutno povišanje koncentracije amoniaka v krvi takoj zdraviti ne glede na vzrok, zaradi katerega je do nje prišlo.

Po Battelinovih besedah noben "pošten strokovnjak" ne bi mogel odgovoriti na vprašanje, ali bi se v Borovem primeru bolezen iztekla drugače, če bi bil fant deležen najboljšega možnega zdravljenja. Je pa Battelino dopustil možnost, da je imel Bor že ob sprejemu v Mariboru poškodbe centralnega živčnega sistema, ki so bile posledica hiperamoniemije.

Šuštar: Fant je bil že ob odhodu iz Maribora nezavesten

Šuštar, ki je tedaj še kot specializant spremljal Bora med njegovo premestitvijo v Ljubljano, je pojasnil, da je bil fant že ob odhodu iz Maribora nezavesten. Po Šuštarjevih besedah se Borovo stanje med prevozom z reševalnim vozilom v Ljubljano, ki naj bi trajal okoli uro in pol, ni bistveno poslabšalo.

Bratina: Iz pogovora s Pogorevcem ni bilo mogoče zaznati, da je bilo Borovo stanje urgentno

Bratina, ki prav tako kot Battelino prihaja z ljubljanske pediatrične klinike, se je tedaj s Pogorevcem pogovarjala o Borovi premestitvi v Ljubljano, o čemer je nato obvestila tudi predstojnika Battelina. Kot je dejala, je od Pogorevca dobila podatke, da je Borovo stanje stabilno in zato ni potrebna intenzivna terapija.

Po besedah Bratine iz pogovora s Pogorevcem ni bilo mogoče zaznati, da je bilo Borovo stanje urgentno, kot se je nato pokazalo ob fantovem prihodu v Ljubljano. Bratina je še dejala, da je Battelina ob tem, ko ga je obvestila o Borovi premestitvi v Ljubljano, opozorila tudi na hiperamoniemijo pri fantu.

Reševalci: Ni šlo za urgentni prevoz

Pričanje zaposlenih v mariborski reševalni postaji Srečka Lešnika, Davorina Vesenjaka in Branka Kozaka je pokazalo, da je šlo v Borovem primeru za običajen premestitveni prevoz in ne za urgentni prevoz. Po besedah Lešnika, ki je bil tedaj pri prevozu udeležen kot voznik, reševalno vozilo niti ni bilo opremljeno za urgentne prevoze.

Vesenjak, ki je bil tedaj dispečer v reševalni postaji, pa je dejal, da bi v primeru, če bi zdravnik zahteval urgentni prevoz Bora v Ljubljano, to zabeležili v potni nalog in tudi zagotovili ustrezno vozilo. Dokumentacija je sicer pokazala, da naj ne bi nihče zahteval urgentnega prevoza.

Na naslednji obravnavi nove priče

Sojenje v zadevi Nekrep se bo nadaljevalo 30. septembra, ko bodo pred sodni senat stopile še dodatne priče. Med njimi bosta tudi nekdanji predstojnik oddelka za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo ljubljanske kirurške klinike Janez Primožič in že omenjena pediatrinja Brataničeva.

Sojenje v zadevi Nekrep se je začelo 24. junija z branjem obtožnice in zagovorom obeh obtoženih. Tako Kaničeva kot Pogorevc sta krivdo zanikala. Starša umrlega Bora sta pred sodni senat prvič stopila 29. junija. Tatjana in Matjaž Nekrep sta Kaničevi očitala arogantnost in neukrepanje kljub resnosti otrokovega zdravstvenega stanja.

Kriminalisti so Kaničevo in Pogorevca ovadili že pred več kot dvema letoma, mariborsko okrožno državno tožilstvo pa je obtožnico vložilo decembra lani.