Na ljubljanskem okrožnem sodišču se je nadaljevalo sojenje v zadevi Čista lopata. Na več ur trajajočem nadaljevanju sojenja so zaslišali tajnega policijskega sodelavca in kriminalista Roberta Slodeja. Kot je pojasnil tajni policijski sodelavec, ga je Slodej prisilil, da je v Nemčijo poslal namišljeno zgodbo o domnevnih kriminalnih dejanjih prvega moža SCT Ivana Zidarja.
Tajni policijski sodelavec je pojasnil, da je Slodej želel preganjati Zidarja, a za to ni imel dokazov, zato je od njega zahteval, naj mu pomaga. Nemškemu kriminalistu Gerhardu Schaffnerju je tako povedal, kar mu je naročil Slodej, je pojasnil tajni policijski sodelavec in dodal, da je svojo izjavo o tej zadevi tudi overil pri notarju 1. februarja lani. "Ta izjava je neresnična," pa je zatrdil Slodej in dodal, da tajnemu policijskemu sodelavcu tudi nikoli ni povedal, da bodo kmalu zaprli Zidarja. Kot je pojasnil, sta s Schaffnerjem sodelovala, vendar zaradi "linijskega dela", sodelovala sta namreč pri drugih zadevah na področju mednarodnega kriminala.
Po navedbah Zidarjevega odvetnika Aleksandra Čeferina so poleg tajnega sodelavca in kriminalista hoteli zaslišati tudi nemškega kriminalista Schaffnerja, ki pa ni prišel v Slovenijo, saj mu tega Nemčija ni dovolila, ker naj bi bila tu ogrožena njegova varnost. Je pa sodišču Schaffner poslal svojo pisno izjavo. Po navedbah obrambe osmerice obtoženih v zadevi naj bi bil Slodej tisti, ki je nagovoril tajnega policijskega sodelavca, da nemški policiji izda izmišljeno zgodbo o ravnanju Zidarja. Če bi se to izkazalo za resnično, bi lahko padel celotni postopek proti obtoženim, saj bi to pomenilo, da se je policija nezakonito lotila preiskave, prisluhi in drugi dokazi pa so v tem primeru nepomembni.
Šele v tretje prebrali obtožnico
Kot je znano, je v zadevi Čista lopata osem oseb obtoženih sprejemanja in dajanja daril oziroma pomoči pri teh kaznivih dejanjih v povezavi z gradnjo letališkega stolpa na Brniku. Med njimi so tudi nekdanja generalna direktorica Vegrada Hilda Tovšak, prva moža SCT in Primorja Zidar ter Dušan Črnigoj.
Tožilka je obtožnico uspela prebrati šele na tretjem naroku 17. decembra lani – glavna obravnava se je začela 22. oktobra 2010, vsi obdolženi pa so jo označili za neutemeljeno. Prav tako večina ni želela podati zagovora, dokler ne bo odločeno o zahtevi obrambe po izločitvi po njihovem mnenju nezakonito pridobljenih dokazov in senata (predsednice senata in sodnikov porotnikov).
Kot je takrat pojasnil Čeferin, so bili dokazi zoper Zidarja pridobljeni na podlagi izsiljevanja s strani Slodeja, ki je želel preganjati Zidarja, a za to ni imel dokazov. Slodej naj bi zato stopil v stik s tajnim policijskim sodelavcem in mu povedal namišljeno zgodbo o Zidarjevih kriminalnih dejanjih, ki naj bi jo ta posredoval nemškemu kolegu, s katerim je že večkrat sodeloval.
Nemška policija je nato zadevo posredovala slovenski. Ta je po navedbah obrambe nato na podlagi dokazov, ki jih je pridobila iz Nemčije, sprožila postopek, ki je bil podlaga za izdajo sodne odredbe o telefonskem prisluškovanju Zidarju.
KOMENTARJI (203)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.