Merkur: zagovorniki zahtevajo izločitev pričevanja nekdanje revizorke

Na sojenju nekdanjemu predsedniku uprave Merkurja Binetu Kordežu in njegovim nekdanjim sodelavcem se je danes na ljubljanskem okrožnem sodišču z zaslišanji prič začel dokazni postopek, in sicer brez prisotnosti nekdanje Merkurjeve izvršne direktorice za finance Janje Krašovec, ki je odsotna zaradi izobraževanja v Rusiji. Tožilec Jože Kozina se z razlogom za odsotnost ni strinjal, saj je Krašovčeva vedela, da mora na sodišče, preden je vplačala izobraževanje in kupila letalsko karto. To je namreč storila šele 10. maja, vabilo pa je bilo po besedah tožilca poslano že prej. Dokazni postopek se je po krajši prekinitvi vendarle nadaljeval.

Sedanji predsednik uprave Merkurja Blaž Pesjak je najprej odgovoril, da so dokumente za revizijo v Merkurju izročali drugi odgovorni v podjetju, nato pa se je spomnil, da je dokumente izročal tudi sam. Ni pa znal odgovoriti, ali so izročali kopije ali originalne dokumente.

Zagovornica Krašovčeve Darja Roblek je Pesjaka vprašala, zakaj so v Merkurju zaposlili na mesto svetovalke uprave nekdanjo revizorko družbe Deloitte Andrejo Bajuk Mušič, ki je pred tem sodelovala pri reviziji Merkurja.

Ta je zatrdil, da so za to mesto potrebovali nov kader in da je bila Bajuk Mušičeva že zaradi revizije seznanjena s stanjem v Merkurju. Zato so ocenili, da bi njena zaposlitev obenem pomenila dodano vrednost. Roblekova ga je ob tem spomnila, da je to v nasprotju z zakonom o revidiranju.

Danes je bila na sodišču zaslišana tudi računovodkinja družbe Tax Group Tjaša Siniša, ki je opravljala računovodske posle za Merfin. Ker je bila zmedena in nepripravljena, bo znova zaslišana v ponedeljek.

Zahtevali izločitev pričevanje Bajuk Mušičeve

Zagovorniki obtožencev so sicer zahtevali izločitev pričevanja že omenjene nekdanje revizorke Merkurja Andreje Bajuk Mušič ter vpogled v revizijsko poročilo Merkurja, ki so ga opravili v revizijski hiši Deloitte.

Bajuk Mušičeva je bila po mnenju zagovornikov pod vplivom izjav Kordeža, ki je bil v času poteka revizije Merkurja na razgovoru v omenjeni revizijski hiši. Njegov razgovor je tudi del revizijskega poročila. Kot je pojasnila Bajuk Mušičeva, ki je vodila omenjeno revizijo, so jo delali po posebnem postopku, in sicer kot revizijo dogovorjenih poslov.

Bajuk Mušičeva naj bi bila po mnenju zagovornikov pod vplivom tudi zato, ker se je takoj po oddaji revizijskega poročila zaposlila v Merkurju, kar je po njihovem mnenju v nasprotju z zakonom o revidiranju.

Kaj je povedala nekdanja revizorka?

Bajuk Mušičeva je sicer pojasnila, da so imeli za revizijo na voljo zgolj kopije, saj je originalno dokumentacijo zasegel Nacionalni preiskovalni urad (NPU). Skupaj z njimi so tudi preverjali istovetnost kopij. Med revidiranjem so s Kordežem opravili razgovor, ki pa je bil splošen, in ne konkretno o poslu s trgovskim centrom Primskovo. Sodelovanje z NPU je sicer potekalo ustno, srečevali pa so se v prostorih družbe Deloitte.

Z zaslišanji bo sodišče nadaljevalo v ponedeljek.

Podjetje naj bi bilo oškodovano za več kot 10 milijonov evrov

Obtožnica Kordežu, nekdanji nadzornici Merkurja in direktorici Merfina Marti Bertoncelj, nekdanji Merkurjevi izvršni direktorici za finance Janji Krašovec, članu Kordeževe uprave Milanu Jelovčanu ter koroškemu gradbenemu podjetju Kograd Igem in njegovemu direktorju Otu Brglezu očita zlorabo položaja in ponareditev listin oziroma pomoč pri izvršitvi kaznivih dejanj.

Pri preprodaji trgovskega centra Primskovo naj bi obtoženi sklenili za Merkur škodljiv posel, zaradi katerega je bilo podjetje odškodovano za več kot deset milijonov evrov. Ob tem pa naj bi obtoženi sebi in Merfinu pridobili protipravno premoženjsko korist.

Po pojasnilih tožilca Jožeta Kozine se je Merkur brezplačno odpovedal predkupni pravici v korist Merfina, ki je s posojilom, ki ga je dobil od Merkurja, kupil trgovski center ter ga v roku nekaj dni prodal naprej koroškemu gradbenemu podjetju Kograd Igem. Da bi protipraven posel skrili, so čez pol leta nepremičnino prodali nazaj Merkurju, razlika v višini deset milijonov evrov pa je ostala Merfinu, ki jo je razdelil lastnikom.

Kasneje je bil po posvetovanju z odvetniki sklenjen sporazum, da ima Merkur do Merfina deset milijonov evrov terjatev, s katerim naj bi vodstvo podjetja poskušalo papirno sanirati protipravno stanje. To po mnenju tožilca kaže na jasen naklep za oškodovanje podjetja. Merkur pa je še vedno ostal oškodovan, saj je bil Merfin že tedaj insolventen in ni imel sredstev za plačilo te terjatve.