Boško Šrot: Tožilski konstrukt se topi kot lanski sneg

Med pričanjem na današnjem nadaljevanju sojenja Bošku Šrotu in Igorju Bavčarju je Zvonka Dečman pojasnila, da ji je Šrot leta 2008 naročil, naj pogodbe shrani v register, čez eno leto pa ji je bilo naročeno, naj jih preda vodji računovodstva.

Dečmanova je sprva dejala, da ji je prav Šrot naročil, naj pogodbe leta 2009, torej dve leti po njihovi sklenitvi, preda vodji računovodstva Dragici Čepin. Pozneje pa je po Šrotovih vprašanjih dejala, da ji je morda predajo dokumentov naročil tudi kdo drug, saj o tem ni povsem prepričana.

Na vprašanje zagovornikov obtoženih je odgovorila, da kolikor ji je znano, Šrot pogodb ni skrival v svoji pisarni. Pojasnila je, da so bile pogodbe v njeni pisarni, vendar o tem ni nikogar obvestila, saj je o tem tudi nihče ni vprašal. Šrota je ob tem zanimalo, kdo je pravzaprav vodil prodajo delnic Istrabenza, Dečmanova pa je odgovorila, da je po njenem mnenju to vodil nekdanji član uprave pivovarne Robert Šega.

Pred sodiščem je danes pričala tudi Čepinova, ki je dejala, da je bila kot vodja računovodstva z omenjenimi opcijskimi pogodbami seznanjena šele leta 2009, čeprav bi jih morala uprava, ki jo je ob sklenitvi leta 2007 vodil Šrot, predložiti računovodstvu. "Če bi pogodbe imeli prej, bi jih vknjižili," je dejala Čepinova.

Da je bila nova uprava šele leta 2009, ko je potekal davčni nadzor, seznanjena s spornimi opcijskimi pogodbami, je na sodišču pred časom zatrdil tudi sedanji predsednik uprave pivovarne Dušan Zorko.

Danes je pričal tudi vodja pravne službe v pivovarni Pavel Teršek, ki je pojasnil, da je bila družba Pinfin ustanovljena, da bi se nanjo prenesle energetske naložbe pivovarne. Pojasnil je, da se Zorko z njim ni pogovarjal o premoženjsko-pravnem zahtevku, je pa bil z njim seznanjen. Vložitev zahtevka je bila po njegovih besedah posledica odločitve uprave.

Čeprav Pivovarna Laško sprva v postopku ni sodelovala kot oškodovana stranka, pa se je sodnemu procesu priključila pozneje, ko je vložila pravno premoženjski zahtevek zaradi oškodovanja v višini 25,4 milijona evrov.

Na vprašanje, ali je bila pivovarna s prodajo Plinfina oškodovana, je Teršek še dejal, da tega ne more tako enostavno oceniti. "Če se bo dokazalo, da se je neki pravni posel zgodil s kaznivim dejanjem, bi se mi zdelo, da je ta zahtevek utemeljen," je dodal.

Šrot: Obtožbe tožilstva so napačne

Šrot je po koncu obravnave v izjavi novinarjem dejal, da današnje pričanje kaže, da se "tožilski konstrukt, da sem skrival pogodbe, topi kot lanski sneg". "Pogodb nisem imel pred kom skrivati, vse je bilo pravilno vknjiženo, zato so obtožbe tožilstva napačne," je poudaril.

"Tudi dosedanje revizije niso pokazale, da bi bila pivovarna s poslom oškodovana. Prav nasprotno, ustvarila je nekaj več kot tri milijone evrov dobička," je dodal. Kot je pojasnil, sam ni sodeloval na sestankih glede prodaje delnic, prav tako pa ni bil zadolžen za pravilno knjiženje pogodb.

Nasprotno pa je še vedno prepričan tožilec Jože Kozina, ki je dejal, da je iz današnjega pričanja jasno, da drži očitek tožilstva, da bi se opcijske pogodbe morale vknjižiti še isti mesec, ko so bile sklenjene.

Do kaznivih dejanj naj bi namreč prišlo leta 2007 ob preprodaji 7,3-odstotnega deleža Istrabenza, ki ga je Pivovarna Laško prodala najprej hčerinski družbi Plinfin (za 23 milijonov evrov), nato je pivovarna prodala Plinfin za vsega 7500 evrov Sportini, ta pa 1. oktobra 2007 za 24,9 milijona Microtrustu v lasti Nastje Sušinskega. Istega dne je Microtrust prodal Istrabenzov paket Pom-Investu za 49,2 milijona in s tem zaslužil 24,3 milijona evrov.