Šrotov zagovornik: To je zgolj 'prva runda', borili se bomo naprej

Sodni senat ljubljanskega okrožnega sodišča je nekdanjega predsednika uprave Pivovarne Laško Boška Šrota, ki že prestaja skoraj šestletno zaporno kazen, spoznal za krivega zlorabe položaja pri financiranju menedžerskega prevzema Pivovarne Laško. Za krivega naklepne pomoči pri zlorabi je spoznal tudi nekdanjega direktorja Infond Holdinga Matjaža Rutarja.

Pravna oseba Atka-Prima je odgovorna za zlorabo položaja, zato mora plačati denarno kazen, in sicer 50.000 evrov.

Koliko let bodo sedeli v zaporu?

Tožilec Jože Kozina je za Šrota predlagal najmanj pet let zapora, za Rosenfeldovo in Rutarja pa dve leti in pol. Šrot je obsojen na štiri leta in dva meseca, skupaj s kaznijo v zadevi Istrabenz pa na skupaj devet let in devet mesecev zapora. Rutar je obsojen na dve leti in pol, tako kot je zahteval tožilec. Kot omenjeno, je sodišče Rosenfeldovo oprostilo.

Sodba še ni pravnomočna, saj se stranke v postopku nanjo lahko pritožijo na višje sodišče.

Kaj so jim očitali? 

Šrot je kot prvi mož Pivovarne Laško in predsednik nadzornih svetov Pivovarne Union in Radenske v letih 2008 in 2009 izpeljal menedžerski prevzem Pivovarne Laško. Pozneje so družbe znotraj skupine, domnevno po njegovih navodilih, sklepale posojilne pogodbe s Šrotom povezanima družbama Infond Holding in Center Naložbe, vendar posojila nikoli niso bila poplačana v celoti. Ta sredstva so šla za poplačilo prevzema pivovarne.
 

Rutar je, kot navaja obtožnica, Šrotu dal na razpolago družbo Infond Holding za zlorabo položaja, podpisal pa je tudi vse posojilne pogodbe, medtem ko naj bi Rosenfeldova prenašala Šrotova navodila vodilnim v skupini.
 
Predsednica sodnega senata Vladislava Lunder je ob izreku kazni poudarila, da je Infond Holding nakup delnic Pivovarne Laško realiziral s sredstvi prevzete družbe in njenih odvisnih družb, kar predstavlja nedovoljeno finančno asistenco. "Šlo je za reševanje prezadolženega Infond Holdinga in Šrotovega zasebnega prevzemnega projekta," je poudarila. V izreku je poudarila, da je Šrot predstavnikom posojilodajalcev zatrjeval, da gre za sredstva, namenjena tekočemu poslovanju, čeprav temu ni bilo tako.
 
Po oceni sodišča je tožilstvu v sojenju uspelo dokazati, da je Šrot zlorabil svoj položaj kot direktor družbe Atke-Prima in tudi kot predsednik uprave Pivovarne Laško, ne pa tudi kot član nadzornih svetov odvisnih družb. Prav tako je po oceni senata tožilcu uspelo dokazati namen obsojenih Šrota in Rutarja.
 
"Ocena senata je, da je bila zloraba položaja v obeh primerih storjena z odredbami, da se sklepajo posojilne pogodbe, tako da je družba Infond Holding na neposreden način, posredno pa preko družbe Center Naložbe, prišla do posojil," je izpostavila Lundrova. Družbi sta tako prišli do 77 milijonov evrov protipravne premoženjske koristi. "Posojila so bila dana v okoliščinah, v kakršnih ne bi smela biti," je pojasnila.
 
Šrot sicer ni sam sklepal pogodb, vendar je na "generalen način" odredil pomoč in nadziral, ali se njegove odredbe izpolnjujejo s sklenitvijo poslov. "Senat se je ukvarjal z vprašanjem, kam umestiti dejanje, ki je imelo enormne posledice," je o določitvi kazni pojasnila predsednica senata. Pri določanju kazni po njenih besedah sicer višina koristi oz. škode ne more biti edino vodilo, zato se je sodišče obširno ukvarjalo tudi z vprašanjem, kaj se je dogajalo pred in ob samem prevzemu Pivovarne Laško, s tem pa ugotavljalo morebitni naklep obtoženih.

Kozina se ne bo pritožil

Kozina je že povedal, da se na sodbo ne bo pritožil. Kot je dejal, je namen sodbe dosežen, prepričan pa je, da bo sodba deležna izpodbijanja kot malokatera doslej. "Razumem sporočilo te sodbe, da v Sloveniji živi še dva milijona ljudi, ki bi radi živeli od sadu svojega dela, ne pa pokrivali luknje moralnega hazarda posameznikov," je dejal po izreku sodbe.

Prepričan je, da bo ob "vrhunskem vodenju postopka zapisana vrhunska sodba, ki pa bo tarča teženj, da bi jo spodkopali. Ne samo obsojeni, tudi tisti, ki zdaj vedo, da se na tak način ne da prevzeti gospodarskih družb," je poudaril Kozina in v zadevi pohvalil delo policije, finančnega izvedenca, odvetnika Pivovarne Laško Valterja Bogataja in sodnico.

Po njegovem mnenju je sicer Šrota pri njegovih dejanjih spodbujala tudi politika, saj je veljal za ikono nacionalnega interesa. "Strinjam se, da je tudi politika kriva, zato je dobil Šrot sorazmerno nizko kazen," je zatrdil tožilec in dodal: "Dejstvo je, da so vsi drugi zatajili in zdaj kazenska pravda rešuje situacijo, ki bi jo lahko drugi prej preprečili."

Kozina se sicer strinja, da bo sodba Šrotu po pregledu na različnih instancah sodba za pravne sladokusce, pomembna z vidika vzpostavitve meje, kje se konča kreativno in kje manipulativno računovodstvo, z vidika finančne asistence, z vidika posojil in z vidika vključitve mnenj korporacijskih strokovnjakov.

S sodbo je sicer zadovoljen odvetnik Pivovarne Laško Valter Bogataj. "Sodba zgolj potrjuje, da so bile vse naše navedbe, tudi v odškodninskih postopkih, v celoti utemeljene. Kar se premoženjsko pravnih zahtevkov tiče, pa moramo počakati na pravnomočnost sodbe, nato se bomo odločali o nadaljnjih korakih," je dejal. Ocenil je, da obstajajo realne možnosti, da se škoda, ki je bila storjena Pivovarni Laško, v civilno-pravnih postopkih povrne. "V civilno-pravnih postopkih imamo začasne odredbe, imamo zavarovanje, tako da bo del škode zagotovo povrnjen," je zatrdil. Ni pa želel napovedovati, kolikšen del škode bo povrnjen; dejal je le, da gre za precejšen del.

Šrotov zagovornik: Borili se bomo naprej

Šrotov zagovornik Blaž Kovačič Mlinar pa je napovedal, da se bodo borili naprej. Vložili bodo pritožbo in šli bodo do konca, saj da se bo nekoč izkazalo, da imajo prav, je prepričan.

Po njegovem mnenju je sodnica zelo plastično povedala, da je v prejšnjem obdobju sistem podpiral način menedžerskih prevzemov, kot je bil izveden v tej zadevi. V poznejšem obdobju pa se je ta politika popolnoma spremenila. Kot je dejal, gre zdaj zgolj za državno represijo nad istim posameznikom, ki ga je nekoč isti sistem poslal med višave, "sedaj pa se ga je vrglo v blato in so zoper njega možna vsa sredstva". To po njegovem mnenju kaže zgolj na brutalnost našega kazenskopravnega sistema. A, kot se je izrazil v boksarskem žargonu, "je to zgolj prva runda". V primeru Istrabenz, ki je že pravnomočen, so vložili zahtevo za varstvo zakonitosti, je še povedal.

Po odvetnikovem mnenju se bo nekoč izkazalo, da so bila ravnanja pri financiranju prevzema Pivovarne Laško, "ki so bila takrat popolnoma dovoljena", ne morejo nenadoma postati protipravna in kazniva. Da se tukaj vpletajo razni ideološki razlogi v smislu, da je privatizacija kot takšna nezakonita in celo nemoralna, po besedah Kovačič Mlinarja presega vse meje, saj kazenski postopek ni namenjen reševanju takšnih družbenih težav.

Šrot namreč ni storil kaznivih dejanj zaradi katerih je bil danes obsojen, je prepričan odvetnik, ki ob tem dodaja, "da se Šrota kaznuje kot najhujše kriminalce". Nadaljeval je, da gre za šolski primer sodbe "za prestrašenje vseh, ki bi kadarkoli pokazali kakšno zasebno iniciativo". Zato bi se po njegovem mnenju morali vsi zamisliti nad tem, "da država uporablja kazensko pravo za urejanje razmere v gospodarstvu"