V 352 razpravnih dvoranah na slovenskih sodiščih so po novem naprave za zvočno snemanje obravnav. Na pravosodnem ministrstvu so zadovoljni, saj "gre za največjo dosedanjo tehnološko modernizacijo poslovanja slovenskih sodišč po uvedbi elektronskega poslovanja na sodiščih. Glavni cilj projekta 'Zvočno snemanje glavnih obravnav in narokov v sodnih postopkih' je državljanom zagotoviti skrajšanje časa, ki je potreben za obravnave v sodnih postopkih, kar bo posledično bistveno vplivalo tudi na učinkovitost in izboljšanje poslovanja sodišč, kakor tudi samo kakovost obravnav."

Želijo predvsem skrajšati čas poteka obravnav in posledično sodne zaostanke. Izkušnje iz Okrožnega sodišča v Kopru, kjer zvočno snemajo že od leta 2006, na primer kažejo, da bodo z novim sistemom postopki krajši za od 30 do 40 odstotkov. V prihodnje naj bi stranke tudi dobile samo zvočni zapisnik, s čimer bodo prihranili na papirju in manj tiskali, kar je okolju prijaznejše. Odločitev, ali stranke prejmejo posnetek ali prepis, načeloma sprejme sodnik. Na posebno prošnjo strank pa bo sodišče v treh dneh izdelalo tudi prepis posnetka.

Razbremenitev sodnika

Koliko sodnikov dejansko uporablja snemalno opremo, ni znano, na ministrstvu pa poudarjajo, da bo v duhu hitrejšega reševanja postopkov sodnik, ki je moral biti doslej osredotočen na povzemanje izjav in narekovanje za zapisnik, razbremenjen. Doslej je bil zapisnik dejansko ''živa materija", saj se je včasih popravljal po zmotni ali premalo jasni izjavi govorečega, ki je šele ob poslušanju nareka ugotovil napako. Slednjo je lahko sodnik takoj popravil, zdaj pa bodo morebitne zapise obravnav delali pozneje, brez prej navzočih v sodni dvorani.

Na pravosodnem ministrstvu so na vprašanje, kako bodo z zvočnimi zapisi zagotovili, da ne bi prihajalo do morebitnih napak, odgovorili, da bo sodnik sproti povzemal na zapisnik. ''V tem primeru klasični zapisnik nadomesti prepis zvočnega posnetka, kjer pa ne prihaja do zgoraj navedenih nevšečnosti. Prepis zvočnega posnetka je identičen zvočnemu posnetku, kar je v praksi tudi lahko preverljivo.''

Izbrali so edinega ponudnika

Snemalno opremo je namestilo ljubljansko podjetje TSE, avdio in video inženiring, ki se je edino prijavilo na razpis. Gre za zvočnike, mikrofone, osebne računalnike s programsko opremo za snemanje in za označevanje posnetkov, slušalke in stopalke za vse zapisničarke, programsko opremo za izdelavo statistike in programsko opremo za kopiranje posnetkov na zgoščenke.

Pred začetkom uporabe so imeli avgusta, septembra in oktobra nekajurno usposabljanje za informatike, sodnike, strokovne sodelavce in zapisničarke. Na začetku se je treba prijaviti v računalnik z nameščenim snemalnikom in odpreti program za snemanje. Sledi vnos določenih metapodatkov, po katerih je pozneje dovoljeno iskanje in zbiranje statistike. Po vklopu snemanje poteka samostojno.

V razpravnih dvoranah so najmanj štirje mikrofoni, odvisno od velikosti dvorane. Vsak govorec se snema na poseben kanal, tako da lahko njegov kanal izolirajo in ga ločeno poslušajo. S snemanjem na računalnik v sodni dvorani se posnetki posredujejo na osrednji strežnik sodišča, kjer se hranijo in so dostopni vsem sodnikom in zapisničarkam. Prav zaradi hkratnega prenašanja podatkov na centralni strežnik je možno tudi med samo obravnavo predvajati že dane izjave brez prekinitve snemanja.

Na računalnikih v razpravnih dvoranah je tudi programska oprema za označevanje za orientacijo pri brskanju po posnetku, tako da poslušalcu ni treba poslušati celotnega zvočnega zapisa, da bi prišel do določene točke. Pri poslušanju in zapisovanju lahko strojepiska s stopalko pospeši ali upočasni predvajanje posnetka, ki je lahko zapečen tudi na zgoščenki. Tudi pri obravnavi je še vedno prisotna zapisničarka, ki vklopi in izklopi snemalnik ter označuje posnetke.

Večina evropskega denarja

Sistem za zvočno snemanje narokov so najeli do 30. junija 2015 z možnostjo odkupa po preteku najemnega obdobja. V okviru najema je zagotovljeno tudi vzdrževanje sistema, ki obsega intervencijsko in sistemsko vzdrževanje. Vsi stroški vzdrževanja so vključeni v osnovno najemno pogodbo. Celoten projekt je stal 4,5 milijona evrov, pri čemer je 85 odstotkov evropskega, 15 odstotkov pa slovenskega denarja.