Na sodišče zaradi železnic?

Minister za promet Patrick Vlačič se je včeraj v Bruslju prvič srečal z novim evropskim komisarjem za promet Siimom Kallasom. Pogovarjala sta se o nizu vprašanj, zelo pomembnih za Slovenijo: o kohezijskih sredstvih za železnice, poteku petega koridorja in problemu izvoza Pipistrelovih ultralahkih letal v ZDA.

Slovenija je ena od 21 držav članic Unije, proti katerim je Evropska komisija sprožila postopek zaradi kršenja prvega železniškega svežnja. Od komisije je oktobra lani dobila že drugi opomin. Če se zadeva ne razreši, je naslednji korak postopek pred Sodiščem EU. Vendar Sloveniji grozi tudi ustavitev kohezijskih sredstev za železnice. Podobno naj bi se že zgodilo Slovaški, čeprav je bil nato postopek ustavljen. Do kohezijskih sredstev so sicer upravičene predvsem nove članice, med njimi Slovenija, ne pa kakšne druge, velike države, proti katerim je komisija prav tako sprožila postopek zaradi organizacije železnic.

Minister Vlačič je v pogovoru s Kallasom poudaril, da ne bi želel, da se na hrbtih malih držav rešuje problem različne interpretacije evropskih pravnih predpisov. Komisar se je na to po Vlačičevih besedah odzval z obljubo, da bo pošten do vseh držav in da bo odnos do vseh enak. "Je pa res, da velikim državam nimajo kaj vzeti, vsaj ne v taki meri kot nam, ki imamo 440 milijonov evrov na koheziji za železnice," je poudaril minister. Na vprašanje, ali bo Slovenija pustila, da jo Evropska komisija toži na Sodišču EU, je odgovoril, da nas na eni strani veže želja, da zadevo čim prej uredimo, da bo podjetje kos izzivom, ki so pred njim. "Po drugi strani pa prav zelo dolgo ne moremo čakati, ker podjetje je v težavah in trenutna organizacija ni dobra," je dodal.

"Tako da bomo znotraj tega, kar se bo dogajalo, v dogovoru z Evropsko komisijo videli, kako najti rešitev," je pojasnil Vlačič. Sklenil pa je z besedami: "Proti koncu leta bomo začeli graditi drugi tir Divača–Koper in to so nacionalno tako pomembni projekti, da je vse treba podrediti temu."

Bo koridor nespremenjen?

Prav proga Divača–Koper, ki je del prednostnega projekta 6 – železniške povezave Lyon–Trst–Divača/Koper–Divača–Ljubljana–Budimpešta–ukrajinska meja, ki sodi v okvir petega čezmejnega železniškega koridorja Lyon–Torino–Milano–Trst–Ljubljana–Budimpešta, je bila del druge pomembne teme Vlačiča in Kallasa. Prometni minister je po pogovorih povedal, da mu je komisar Kallas zatrdil, da se potek čezmejnih koridorjev ne bo spreminjal, čeprav se bodo pogovarjali tudi o novih. Tako peti železniški koridor, ki vključuje povezavo Lyon–Trst–Divača/Koper–Divača–Ljubljana–Budimpešta–ukrajinska meja, naj ne bi zaobšel Slovenije.

"To je za Slovenijo zelo pomembna informacija in sem je tudi vesel," je poudaril minister. "Dobil sem odgovor, ki me je na tej točki zadovoljil," je dejal Vlačič po srečanju v Bruslju. V odgovoru na vprašanje, ali bo Slovenija sposobna izpolniti svoje obveznosti v povezavi s svojim delom koridorja, tako finančne kot druge, je spomnil, da je vlada pred kratkim sprejela zakon, ki takso vozil neposredno namenja železniški infrastrukturi. Po Vlačičevih besedah so tudi na Evropski komisiji "z zadovoljstvom pogledali, kako tečejo te stvari v Sloveniji. Ni pa bilo vedno tako. Slovenija je bila v preteklosti država, ki je zaostajala na tem delu petega koridorja, in to ni nobena skrivnost. Ampak zdaj smo pa zares pognali mašino in to vsi vidijo in čutijo."

Poleg tega je minister Vlačič komisarja Kallasa pozval k rešitvi problema izvoza slovenskih letalskih proizvodov, konkretno Pipistrelovih ultralahkih letal, v ZDA. "Zelo jasno sem poudaril, da je to pomembno podjetje, ne samo za Slovenijo, ampak tudi za Evropo, in da je treba najti rešitev," je povedal. Čeprav so Pipistrelovi proizvodi že dvakrat dobili priznanje za najboljša ultralahka letala na svetu, jih podjetje sedaj ne more prodajati v ZDA, ker Slovenija nima bilateralnega sporazuma z ZDA, hkrati pa ni sporazuma med EU in ZDA, je pojasnil. "Problem je, da certifikat ZDA velja tudi na področju Južne Amerike, Indije in Kitajske, zato lahko našemu proizvajalcu grozi, da v več kot pol sveta ne bo mogel več izvažati svojih produktov," je poudaril.

Zato je prosil komisijo, da skupaj najdejo pragmatično rešitev – da bo Slovenija lahko sklenila dvostranski sporazum z ZDA ali pa kakšno drugo rešitev. Povedal je, da je bila komisija v prvi fazi zelo odklonilna do morebitnega dvostranskega sporazuma med Slovenijo in ZDA, a da se obenem zaveda tega, da je to ne samo eden slovenskih, temveč tudi evropskih šampionov in da je treba nekaj storiti. "Obljubili so nam, da bomo poskušali najti pragmatično rešitev," je dejal.