'Ali smo se iz tragedije prve in druge svetovne vojne naučili dovolj?'

Kot je v nagovoru dejal predsednik republike Borut Pahor, lahko današnjo žalno slovesnost štejemo za začetek svetovnega obeleževanja konca prve svetovne vojne, ki se bo novembra sklenilo v Parizu. "Letos se spominjamo konca tega tragičnega zloma človečnosti. Spominjamo se neskončne sreče in velikanskega upanja, ki sta končno po štirih letih navdušeno odmevala namesto topovskih granat," je dejal.

Toda tudi to obletnico, obletnico konca vojne, po Pahorjevih besedah spremljajo na nek način mešani občutki. Človeštvo se namreč iz prve svetovne vojne ni naučilo dovolj, da bi preprečilo drugo. "To nas upravičeno skrbi in vznemirja. Zastavljamo si najbolj enostavno vprašanje: ali smo se iz tragedije prve in druge svetovne vojne naučili dovolj, da ne bo tretje," je izpostavil Pahor.

Upanje za trajni mir po njegovem mnenju obstaja. "Mir je najbolj navdihujoč smisel naših prizadevanj za medsebojno spoštovanje, sodelovanje in mirno reševanje vseh sporov. Prizadevanje za trajen mir je najbolj plemenito stremljenje sodobnega človeštva," je poudaril predsednik in pozval k preprečevanju sleherne nestrpnosti in nasilja.

Na nestrpnost in nasilje se ne smemo navaditi

Ob tem se je dotaknil nedavnega napada na novinarja in snemalca Planet TV, ki ga je označil za "v stvarnem in simbolnem smislu grob poseg v svobodo vseh nas". "Skrbi me, da se počasi navajamo na te nevarnosti za sožitje. Na nestrpnost in na nasilje se nikakor ne smemo navaditi," je opozoril.

Obdobje miru je po Pahorjevem mnenju čas, ki ga moramo izkoristiti za neomajno vero vanj: "S svojimi ravnanji in odločitvami moramo dokazati, da prav nobeno od vprašanj, ki nam jih zastavlja naš razvoj, ne postavlja pod vprašaj miru samega. To je dolg, ki ga vračamo žrtvam vseh vojn, in to je odgovornost, ki jo imamo do njihovega spomina in do prihodnosti novih rodov."

Dodal je, da z ruskimi oblastmi potekajo pogovori o postavitvi spomenika Slovencem, padlim v prvi svetovni vojni na ozemlju Rusije. "Vojne grozote niso pozabljene, a nas zdaj naprej žene odgovornost za mirno in varno prihodnost naših otrok. Sami ne moremo zagotoviti miru, skupaj pa ga lahko. V času vojne vsak dan sanjamo o miru. Ko je čas miru, pozabimo sploh razmišljati o njem," je še poudaril predsednik.

Zbrane na slovesnosti je nagovoril tudi vodja ruske delegacije, minister za digitalni razvoj, zveze in množične komunikacije Konstantin Noskov. Ruska kapelica je po njegovih besedah edinstven kraj, ki globoko gane vsakega Rusa. "Tu začutimo povezavo med stoletji in generacijami, ki nas združuje tako s predniki kot zanamci. Simbolično je, da je kapelica preživela vse te zgodovinske kataklizme, ki jih je Evropa doživljala v zadnjem stoletju - ko so nastajale in se rušile države ter spreminjale meje," je dejal.

Kapelica po njegovih besedah poziva k ohranjanju zgodovinskega spomina in medsebojnih vezi. Opominja nas, da ne smemo ignorirati naukov zgodovine. Pozdravil je tudi dejstvo, da je v zadnjih letih postala kraj zelo produktivnih rednih formalnih in neformalnih srečanj na vseh nivojih: "Širimo stike na vseh področjih, tudi poslovnih. Poglablja se zaupanje med državama in narodoma."

Noskov se je ob tem zahvalil prebivalcem Kranjske Gore in celotne Slovenije, ki že toliko let "ohranjajo spomin na ta zgodovinski dogodek". Pri tem ne gre le za to kapelico, temveč vse simbole na ozemlju Slovenije, je še poudaril.

'Predstavljajte si, kako drugačen bi bil svet, če ne bi bilo teh vojn'

Članica Društva Slovenija Rusija Tatjana Komarova je izpostavila mnenje sodobnih zgodovinarjev, da bi se nasprotja in nesoglasja med državami, ki so pripeljala do prve svetovne vojne, dalo rešiti na miren način. "In ker je prva pripeljala svet do druge svetovne vojne, bi se dalo izogniti tudi njej. Predstavljajte si, kako drugačen bi bil svet, če ne bi bilo teh vojn," je dejala.

Zbrane je nagovoril tudi župan Kranjske Gore Janez Hrovat, ki je spomnil, da so domačini med prvo svetovno vojno na tem območju nastanjenim tujim vojakom nudili materialno in moralno podporo, po koncu vojne pa skrbeli za rusko kapelico in jo vzdrževali. Sčasoma je po njegovih besedah postala stičišče opominov na nesmiselno trpljenje. "Naj bo kapelica opomin, kako pomembna je strpnost med ljudmi," je poudaril.

Slovesnosti sta se med drugim udeležili tudi uradni delegaciji ruske pravoslavne cerkve in mesta Sankt Peterburg. Letošnja slovesnost sovpada z dnevi Sankt Peterburga v Sloveniji.

Rusko kapelico zgradili ruski vojni ujetniki

Rusko kapelico pod Vršičem so leta 1916 zgradili preživeli ruski vojni ujetniki v spomin na umrle tovariše, ki jih je med gradnjo ceste čez Vršič zasul snežni plaz.

Lesena kapelica je z leti strohnela, zato so jo leta 1991 konzervirali in obnovili dotrajane dele, obnovili pa so tudi grobove ruskih ujetnikov pri Erjavčevi koči ter očistili in obnovili grob neznanega vojaka ob kapelici. Leta 2006 je bila kapelica v celoti obnovljena.