Na Migimigi izzivu Prekolesarimo Slovensko turnokolesarsko pot (STKP) v enem dnevu so skupine turnih kolesarjev pod vodstvom prostovoljnih vodnikov po vsej državi minulo soboto zavrtele pedala po posameznih delih krožne poti, ki vodi skozi vse pomembnejše gorske skupine v Sloveniji in pri tem obišče 112 kontrolnih točk, med njimi 53 planinskih koč. Skupni vzpon na poti znaša skoraj 50 tisoč višinskih metrov, so sporočili s Planinske zveze Slovenije (PZS): "Po do zdaj zbranih podatkih se je sobotnega dogodka udeležilo 250 turnih kolesarjev, ki so na različnih etapah skupaj prevozili 1.800 kilometrov, kolikor je dolga krožna Slovenska turnokolesarska pot."

Kolesarstvo vse bolj priljubljeno med vsemi generacijami

Na PZS, kjer so Slovensko turnokolesarsko pot tudi zasnovali, opažajo, da je kolesarstvo vse bolj priljubljena oblika rekreacije, s katero se ukvarjajo vse generacije. S prihodom e-koles pa je postalo dostopno tudi določenim ranljivejšim skupinam, ki do zdaj niso smele fizično obremenjevati svojega telesa. "Množična rekreacija poleg pozitivnih učinkov, ki se poznajo na zdravju prebivalstva – zanemariti ne smemo ekonomskega vidika in tudi spremembe infrastrukture, ki je prijaznejša kolesarjem: planinske koče, dvonamenske poti, oznake … – prinaša določene negativne vplive. V mislih imamo predvsem vpliv na naravno okolje in sobivanje z ostalimi obiskovalci gora in tudi pojav novih oblik nesreč v gorah. In ravno STKP v enem dnevu je projekt, s pomočjo katerega želimo kolesarje pravilno usmeriti in sobivati z ostalimi oblikami rekreacije v sredogorju in visokogorju. Predvsem pa jih naučiti pravilnega kolesarjenja po poteh, kjer je to dovoljeno in urejeno, in preventivno vplivati na vse obiskovalce gora z vidika varnega obiskovanja gora," je namen dogodka povzel strokovni sodelavec PZS Matjaž Šerkezi, ki je v soboto vodil 33. etapo STKP v enem dnevu od Plešivca do Naravskih ledin.

Utrinki s poti

Turnokolesarska vodnika Grega Šilc in Srečko Kavaš sta opisala utrinke iz svojega dela poti, ki sta ga vodila. Šilc je na 4. etapo peljal dva kolesarska navdušenca, ki se začne na Petrovem Brdu na drugi strani Soriške planine. "Preko Soriške planine smo se spustili v Bohinjsko Bistrico. Po Klodičevi kolesarski poti smo kolesarili do Ribčevega Laza in nato skozi Staro Fužino v zgornjo Bohinjsko dolino, kjer smo pričeli vzpon na planino Uskovnica. Ker Planinsko kočo na Uskovnici trenutno prenavljajo, smo se povzpeli še do kapelice na planini, nato pa se vrnili v Staro Fužino, kjer smo zaključili našo turo. Naredili smo 58 kilometrov in premagali 1500 višinskim metrov. Tura je bila ravno prav naporna, tako da smo res uživali," so nam doživetje Šilca posredovali s PZS.

Na etapi 28 etapi, ki jo je vodil Kavaš in ki večinoma vodi po Slovenskih goricah ter pelje od Gorišnice do Maribora, je bila udeležba boljša. Na izziv se je poleg vodnika podalo 10 kolesarjev. "Etapa je lepo dinamično razgibana. Po celotni poti smo se stalno vzpenjali in spuščali z ne preveč višinske razlike naenkrat. Prva tretjina etape je bila bolj prijazna turnim kolesarjem, saj je več gozdnih poti. Na celotni etapi je tudi nekaj enoslednic, ki so bile kot nagrada po opravljenem vzponu. Med potjo smo obiskali precej znamenitosti, od Dominkove domačije v Gorišnici – najstarejše obnovljene hiše v Sloveniji – do Puhovega muzeja. Peljali smo se mimo lepo obnovljene Herbersteinove kleti in stopili na vrh Maistrovega stolpa v Zavrhu. Etapa se je končala pri Hiši stare trte, kjer raste najstarejša vinska trta. Udeleženci so bili zelo zadovoljni, bilo je sproščeno druženje, veliko smeha, na koncu smo bili vsi prijetno utrujeni. Po odzivu sodeč bodo turni kolesarji še prišli," je pojasnil Kavaš in dodal, da je bila celotna etapa dolga 68 kilometrov in ima 1.360 višinskih metrov.

Šerkezi je ob tej priložnosti spomnil, da če bi vsak od nas v glavni planinski sezoni kdaj svojega jeklena konjička zamenjal za kolo in se z njim odpravil na izhodišče načrtovane planinske ture, bi na ta način bistveno razbremenili promet v naših alpskih dolinah, ki so zadnja leta preobremenjene z vozili. "In enako kot s smetmi v gorah, skrbi za planinsko infrastrukturo in naravo, je vse to odvisno zgolj od nas in vsakega posameznika," je dodal ob tem pa opomnil, da četudi Slovenska turnokolesarska pot ni zahtevna, je ne smemo podcenjevati in moramo biti zanjo fizično pripravljeni.