Na skladu znova vroče

Nadzorni odbor sklada kmetijskih zemljišč in gozdov je na današnji izredni seji v Ljubljani podrobno proučil minuli teden predstavljeno poročilo računskega sodišča, v katerem je to skladu za poslovanje v letih 2003 in 2004 izreklo negativno mnenje, je po seji povedala predsednica nadzornikov Marija Osvald. Ob tem je dodala, da se bo sklad zdaj intenzivno lotil priprave odzivnega poročila na ugotovitve računskega sodišča. Odzivno poročilo mora predložiti v roku 90 dni, torej do konca avgusta.

Sklad mora v odzivnem poročilu odgovoriti na skupno 12 točk, ki jih je v svojem poročilu izpostavilo računsko sodišče. Tako mora med drugim predložiti načrt ukrepov in rokov za dokončanje prenosa kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na sklad ter predložiti načrt aktivnosti za zagotovitev popolnih in točnih evidenc kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov in njihove usklajenosti s stanjem v naravi.

O morebitnih zahtevah po odstopu tistih, za katere bi se izkazalo, da so odgovorni za ugotovljene nepravilnosti in so še zaposleni na skladu, je Osvaldova dejala, da so razmišljali tudi o tem. "Vendar pa zdaj ni ura odstopov, ampak ura popravnega izpita. V tem trenutku morajo vsi na skladu ostati in napake popraviti," je poudarila Osvaldova.

Določene ugotovitve iz poročila računskega sodišča so bile nadzornikom v sedanji sestavi po pojasnilih Osvaldove že poznane in so vodstvo sklada nanje intenzivno opozarjali. Osvaldova je sicer imela tudi pripombo na ugotovitev računskega sodišča, da sklad v proračun ni nakazal presežka prihodkov nad odhodki, ki je v obeh obravnavanih letih skupaj znašal 587,3 milijona tolarjev.

Pojasnila je, da za leto 2004 obstaja sklep vlade, v katerem je ta predvidela, da se skupno 555 milijonov tolarjev razdeli tako, da se s 85 milijoni tolarjev financira izvedbene načrte ukrepov na podlagi sprejetih programov parkovnih javnih zavodov, medtem ko se 470 milijonov tolarjev šteje kot rezervacijo za plačilo odškodnin za nezmožnost upravljanja z nepremičninami na podlagi zakona o denacionalizaciji. "Ta del finančnih sredstev moramo odšteti od nepravilnosti, ki jih je računsko sodišče navedlo," je dejala Osvaldova.

Prisotna tudi ministrica

Povabilu na sejo nadzornega odbora se je odzvala tudi kmetijska ministrica Marija Lukačič. "Prosili smo jo, kako bi nam lahko pomagala, da bi se spremenil zakon v smislu, da bi nadzorni odbori imeli več pristojnosti ter bi lahko bolj kakovostno delali in opravljali svojo nalogo," je dejala Osvaldova. 

Kot je po seji dejala Lukačičeva, revizorji niso dovolj upoštevali temeljnega poslanstva delovanja sklada, temveč so ga obravnavali kot nekakšno profitno nepremičninsko družbo. "Glede na to, da sem bila ustanoviteljica sklada in sem pripravljala zakon in druge predpise, po katerih je deloval sklad, moram priznati, da me je poročilo računskega sodišča do neke mere presenetilo," je dejala ministrica, ki je tudi sama vodila sklad v času od 26. junija 1998 do 11. marca 1999.

Glede ugotovitev računskega sodišča, da sklad v državni proračun ni nakazal presežka prihodkov nad odhodki, je Lukačičeva pojasnila, da se lahko vlada vsako leto ob obravnavi poročila o delu sklada s sklepom odloči, ali bo sklad ta sredstva uporabil za druge namene ali pa nakazal v proračun. Presežek za leto 2003 se je nakazal v proračun, za leto 2004 pa je vlada odločila, da se nameni za gospodarjenje z zemljišči v lasti države. Poročila za leto 2005 vlada še ni obravnavala, je povedala Lukačičeva.

Sklad je bil ustanovljen kot javni zavod, ki ne bo ustvarjal dobička, temveč da bo skrbel, da bodo kmetijska zemljišča obdelana in se bodo v procesu prometa s kmetijskimi zemljišči perspektivne kmetije povečevale, je spomnila Lukačičeva. V času, ko je sklad vodila sama, je sklad to nalogo uspešno opravljal. Kot je poudarila, se je namreč v tistem času povečalo približno 5000 kmetij. Gre za zemljišča, ki so se jim takratni kmetijski kombinati odpovedali, ker so morali začeti plačevati zakupnino in so odvečna zemljišča dali na voljo skladu.