Predsednik Knovsa razkril vsebino zaprte seje, Sova opozorila na tajnost podatkov

Predsednik Knovsa Janez Žakelj je že oktobra napovedal, da bodo v zvezi z očitki, da naj bi se premier Robert Golob vpletel v aretacijo ruskih vohunov, nadaljevali pridobivanje podrobnejših pojasnil. Po pogovorih, ki so jih opravili z direktorjem Sove, NPU, generalne policijske uprave, so namreč ugotovili, da se vsa dejstva niso skladala. Danes je zato Žakelj sklical dve zaprti nujni seji – eno ob 11. in eno ob 14. uri. 

Na dopoldanski seji sta strokovno mnenje glede razmerij med nadzorovanimi službami v času predkazenskega postopka ter razmerjem med predsednikom vlade in nadzorovanimi službami podala profesor z ljubljanske pravne fakultete Rajko Pirnat in strokovnjak za policijsko dejavnost Miroslav Žaberl.

Na popoldanski seji pa je Knovs obravnaval informacije v zvezi s postopkom izvedbe aretacije domnevnih vohunov v Republiki Sloveniji. Na sejo sta bila povabljena tudi nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar in nekdanji v.d. generalnega direktorja Policije Boštjan Lindav. 

Predsednik Knovsa o vsebini zaprte seje

Komisija je po Žakljevih navedbah povabljenim zastavila vprašanja o tem, kakšni so bili zakoniti razlogi za nekajdnevni zamik aretacije dveh ruskih vohunov konec lanskega novembra ter kakšna je bila glede tega "linija poveljevanja med direktorjem Sove in direktorjem Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU)". "Aretacija je bila odložena, to je dejstvo. Policija je bila pripravljena že na prvi možni termin (28. novembra lani). Odlog je predlagal direktor Sove," je vsebino iz zaprte seje Knovsa razkril njen predsednik. 

Je pa dodal, da se izjave ne skladajo glede strokovnih razlogov. Žakelj je dejal, da sta pred komisijo pričala tako Bobnarjeva kot Lindav, ki sta po njegovih besedah ponovila svoje trditve. "Nekdanji v.d. direktorja Policije je o razlogu (za preložitev datuma, op.a.) obvestil ministrico zaradi suma nepravilnosti," je dejal Žakelj. Poudaril je, da sta Lindav in Bobnarjeva pričala pod prisego. "Kot pravnika se zavedata, da je krivo pričanje kaznivo dejanje," je dodal. Kadivnik pa za razliko od njiju ni pričal pod prisego.

Žakelj je dodal, da če je Golob vplival na potek aretacije, je to vsekakor kaznivo dejanje, tovrstno vmešavanje pa nedopustno. "Služba Sove je neodvisna in informira o varnostnem položaju in svojih izsledkih predsednika vlade. Nikakor pa ne more predsednik vlade po zakonu vplivat na delo samih varnostno-obveščevalnih služb," je poudaril. 

 "V nadaljevanju bomo povabili predsednika vlade," je dejal Žakelj. Po njegovih besedah namreč še vedno ostaja odprto vprašanje, kdo je zahteval zamik aretacije ruskih vohunov. Direktor Sove Joško Kadivnik trdi, da je zamik aretacije na 5. december zahteval sam, Bobnarjeva in Lindav pa vztrajata pri tem, da ga je zahteval Golob. 

Spomnil je, da je Kadivnik kot razlog za zamik aretacije navedel strokovni razlog, češ da bi zaradi aretacije tuje obveščevalne službe lahko vplivale na potek drugega kroga lokalnih volitev in na trojni referendum, ki je bil sicer dan pred 28. novembrom. Ob tem se je Žakelj vprašal, kakšen interes bi lahko imele tuje obveščevalne službe z vplivom na lokalne volitve.

Uranič: Gre za halucinacije, fatamorgano

Po koncu seje je pred novinarje stopil tudi član komisije Teodor Uranič (Gibanje Svoboda), ki je bil kritičen do izjav predsednika Žaklja. "Od te seje sem pričakoval, da bo kakršenkoli dokaz. Lahko rečem samo, da gre za halucinacije, fatamorgano. To ni nič drugega kot eklatantno izkoriščanje instituta Knovsa in preusmerjanje pozornosti z afere Dars," je poudaril. 

Prepričan je, da stranka NSi izkorišča nacionalno varnost za nabiranje političnih točk. "To je nedopustno in me zanima, kako na to gledajo naši zavezniki, med drugim v zvezi Nato," je bil oster.

Sova opozorila na spoštovanje tajnih podatkov

Po današnjih nujnih sejah Knovsa je Sova podala dodatna pojasnila glede določitve datuma aretacije osumljencev. "V zvezi s predlaganimi datumi izvedbe aktivnosti in operativno-taktičnimi razlogi v dani zadevi je direktor agencije vsa dejstva predstavil Komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS) 26. oktobra 2023. Agencija teh podatkov, ki jih je direktor predstavil KNOVS, javno ne more podrobneje pojasnjevati, saj so tajni v skladu z Zakonom o tajnih podatkih, v zadevi pa še poteka kazenski postopek," so zapisali. 

Kot so pojasnili, je direktor agencije Knovsu predstavil "več operativno-taktičnih razlogov za določitev možnih datumov izvedbe aktivnosti, od katerih nekateri temeljijo tudi na odredbah za uporabo posebnih oblik pridobivanja podatkov. Te oblike pridobivanja podatkov se uporabljajo, ko je utemeljeno pričakovati, da se bo pridobilo pomembne dodatne podatke."

Pojasnili so tudi, da je Sova takoj po prijetju 5. decembra 2022 o vseh podrobnih ugotovitvah v zadevi in možnih posledičnih tveganjih pisno obvestila zakonsko določene prejemnike informacij agencije. Med njimi predsednika vlade, Knovs in tudi tedanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar.

"Agencija pričakuje, da so vsi tajni podatki agencije obravnavani v skladu s predpisi s področja varovanja tajnih podatkov, torej, da osebe, ki so se v okviru dela s tajnimi podatki seznanile, slednje uporabljajo le za izvajanje svojih nalog ali funkcije oziroma le v primeru, ko so na zahtevo pristojnih organov razrešene dolžnosti varovanja tajnosti podatka s strani predstojnika organa, ki je podatkom določil stopnjo tajnosti," so opozorili v Sovi. 

Kdo je od koga zahteval odvezo molčečnosti?

Sprva smo poročali, da naj bi Lindav Sovo in Policijo zaprosil za odvezo molčečnosti glede stvari, o katerih je že razpravljal na prvi seji Knovsa. Po dodatnem preverjanju smo izvedeli, da je bil Knovs tisti, ki je zaprosil za odvezo molčečnosti. To je potrdil tudi Žakelj na novinarski konferenci po seji, a je dodal, da je ni dobil. Zato sklepa, da to "kaže na to, nekdo želi kakšno stvar prikriti".

Na prvotne navedbe se je Lindav odzval preko svojega odvetnika Gregorja Verbajsa. in zanikal, da naj bi zaprosil Policijo in SOVO za odvezo molčečnosti. Verbajs je dodal, da je postopek odveze molčečnosti opredeljen v 118. členu ZNPPOL in 235. ter 235.a členu ZKP, kjer priča niti nima aktivne vloge. 

Glede zahtev po odvezi molčečnosti pa je nekaj pojasnil podala tudi Sova. "Pojasnjujemo, da agencije omenjeni osebi nista zaprosili za odvezo molčečnosti v primeru pričanja pred preiskovalno komisijo o ugotavljanju morebitne politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi suma nedopustnega vmešavanja v delo policije, take zahteve pa ni podala niti navedena komisija. Zahtevo za razrešitev dolžnosti varovanja tajnih podatkov za g. Boštjana Lindava, ki se nanaša na sodelovanje Nacionalnega preiskovalnega urada Uprave kriminalistične policije Generalne policijske uprave s Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo (Sova) pri izvedbi aretacije domnevnih ruskih vohunov, pa je Komisija za nadzor nad delom varnostno obveščevalnih služb, dne 6. 11. 2023, naslovila na Generalnega direktorja Policije, ki pa je zaprosilo odstopil agenciji, saj je tajnost podatkom določila pooblaščena oseba Sova," so zapisali. 

Ko je Sova proučila zahtevo, se je odločila, da Lindava "zaradi kazenskega postopka, ki trenutno poteka, ne razreši dolžnosti varovanja tajnosti podatkov, ki jim je bila tajnost določena v agenciji". 

V Sovi so še dodali, da bo agencija v zadevi, ki je "pomembna za nacionalno varnost Republike Slovenije, in v zvezi s katero še poteka kazenski postopek, še naprej ravnala dosledno v skladu z določbami Zakona o tajnih podatkih in to upravičeno pričakuje tudi od posameznikov in organov, ki so seznanjeni z zadevo".

Spomnimo ... 

Lindav in Bobnarjeva sta po naših neuradnih informacijah konec oktobra na za javnost zaprtem delu seje poslancem razkrila, da naj bi predsednik vlade Robert Golob lani direktorju Sove naročil, da preloži aretacijo ruskih vohunov. Razlog za to pa naj bi bilo sovpadanje aretacije z referendumskim trojčkom. 

V zvezi z navedbami glede izvedbe prijetja osumljenih vohunjenja je direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) Joško Kadivnik na nujni seji Knovsu kot nadzornemu organu predstavil vsa relevantna dejstva ter te navedbe zavrnil kot neresnične.

"Agencija je v danem primeru svoje aktivnosti načrtovala v sodelovanju z Nacionalnim preiskovalnim uradom. Možne datume realizacije prijetja je predlagal direktor agencije, in sicer iz operativno-taktičnih razlogov in nikakor ne na željo ali zahtevo predsednika vlade ali kogar koli drugega. To pomeni, da navedbe, ki krožijo v javnosti v zvezi s tem, ne držijo," pa so sporočili iz Urada vlade za komuniciranje. 

Agencija je do prijetja osumljencev izvajala vse aktivnosti za zagotavljanje nacionalne varnosti Slovenije, same hišne preiskave pa so bile izvedene v časovnem okviru, določenem v odredbi pristojnega sodišča, so še dodali.

Kot smo poročali lansko leto, je Sova v Ljubljani odkrila dva tuja državljana, ki sta vohunila za Rusijo. Skupaj z Nacionalnim preiskovalnim uradom ju je v začetku lanskega decembra priprla. Osumljencema za kaznivi dejanji vohunstva in overitve lažne vsebine grozi skupaj do osem let zapora. Delovala sta v najeti pisarni v poslovni stavbi za ljubljanskim Bežigradom.