Mednarodni kmetijsko-živilski sejem, najpomembnejši dogodek na področju kmetijstva in živilstva, so prvič v njegovi zgodovini odprli z grenkim priokusom, saj se ga rejci goveda, svinj in drobnice ne udeležujejo. Niso namreč zadovoljni z odnosom države do kmetijstva, ki ob krčenju proračunskih sredstev ne bo moglo preživeti.
Direktor prireditelja, Pomurskega sejma, Janez Erjavec je v uvodnem govoru povedal, da se je to zgodilo iz "nam nerazumljivih razlogov in upamo lahko, da tak način reševanja problemov ne bo praksa nosilcev slovenskega kmetijstva na poti v Evropo".
Zveza govedorejcev Slovenije pa je sporočila, da so se za bojkot razstave živine v Gornji Radgoni odločili, ker v proračunu za leto 2001 sredstva za selekcijsko delo na področju govedoreje niso bila namenjena. Dosedanja opozorila govedorejcev pristojnemu ministrstvu in vladi so vedno naletela na gluha ušesa. Šele po odločitvi o bojkotu, pri katerem so govedorejce podprli tudi rejci drobnice, rejci prašičev, strokovne službe in Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, je vlada dan pred začetkom sejma sprejela uredbo, na osnovi katere bodo pridobili nujno potrebna sredstva za izvedbo selekcijskega programa. Zaradi prepozne odločitve vlade pa razstava živali ni bila več mogoča.
Predsednik Zveze govedorejcev Slovenije Aleš Kotnik je dejal, da je prišlo že tako daleč, da zavodi niso več odkupovali telet in da je selekcijsko delo teklo zelo pomanjkljivo. Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Peter Vrisk pa je opozoril, da do lani, ko je bilo to področje državno, ni bilo problema s financiranjem, na voljo je bilo okoli 250 milijonov tolarjev letno, zdaj, ko z njimi upravljajo kmetje, pa denarja naenkrat ni več.
Predsednik DZ Borut Pahor, ki je sejem odprl, pa je med drugim povedal, da bo slovensko kmetijstvo verjetno delilo usodo drugih držav kandidatk za vstop v EU in bo "do neke mere talec razmer v skupni kmetijski politiki. Toda prav zaradi nakopičenih težav in strukturne krize kmetijstva ne smemo pustiti na cedilu".
Odprtja so se ob številnih domačih gostih udeležili tudi predstavniki tujih veleposlaništev v Sloveniji in kmetijskih ministrstev iz Češke, Hrvaške, Izraela, Litve, Hrvaške in Republike Srbske. Z njimi bodo v prihodnjih dneh tekli številni pogovori o sodelovanju, na sejmu pa bodo obravnavali tudi probleme kmetijstva, med njimi suše, ob kateri je minister But v govoru povedal, da je trdno prepričan, da je sedaj čas za solidarnost.
"Zato še vedno predlagam, da se manjkajoča sredstva v višini 1,8 milijarde tolarjev, potrebna za poplačilo vseh obveznosti iz naslova odprave posledic lanske suše, ki jih bo vlada letos sicer zagotovila, zagotovimo, če ne gre drugače, s prerazporeditvijo sredstev iz vseh vladnih resorjev. Skrb za slovensko podeželje in ljudi na teh območjih ni zgolj v pristojnosti enega ali dveh ministrov oziroma ministrstev, ampak celotne vlade", je dejal Franci But.
Predsednik DZ Pahor pa je med drugim povedal, da je pomembnejša od količinskih kazalcev sejma njegova vloga pri spodbujanju napredka in konkurenčnosti v kmetijsko-živilski dejavnosti, za prihodnost Slovenije pa je vprašanje konkurenčnosti osrednjega pomena. Kmetijstvo je po njegovem "še vedno eden od osnovnih gospodarskih in družbenih stebrov, te vloge pa ne znamo dovolj ceniti in jo potrebno na novo opredeliti."
Danes bo na sejmu potekala okrogla miza o sobivanju generacij na kmetijah.
