"Državni zbor je pred najpomembnejšo odločitvijo v svoji zgodovini," je v svojem govoru pred poslanci na izredni seji dejal premier Janez Janša. Ta korak je vlada Evropski uniji obljubila že leta 2010, je poudaril Janša. Dodal je še, da korak ni enostaven, nikjer ni bil in tudi pri nas ne bo. Opozoril pa je, da smo zadnji v EU, ki se lotevamo tega koraka. "Ni lažje poti, je le veliko lažnih prerokov, ki vabijo na čeri," pravi premier. "Naj nam bodo vzor tisti, ki so uspešni."
Poudaril je, da je Slovenija vse od osamosvojitve napredovala, leta 2008 pa nas je kriza bolj prizadela kot druge. "Slovenija zaostaja, padli smo za več kot pet odstotnih točk, kar izničuje prednost, ki smo jo imeli pred novimi članicami še na začetku krize," pravi Janša. Opozarja, da je Slovenija od leta 2008 izgubila 60.000 delovnih mest, v Sloveniji je 60.000 tujih delavcev manj kot na začetku krize. V tem času je propadlo tudi 12.000 podjetij. Kriza je gospodarstvo prizadela bolj kot pa javni sektor, je še dejal premier.
Janša je še poudaril, da je nujno treba znižati proračunski primanjkljaj. Ta je v zadnjih treh letih presegal šest odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), naša rast zadolževanja je bila najvišja v EU, je bil kritičen. Janša je pojasnil, da bomo 750 milijonov evrov plačali za obresti, kar je bistveno več kot lani ali predlani. "Vse, kar bomo privarčevali z znižanjem plač, potnih stroškov in na ostalih področjih, bomo dali za obresti," je povzel in dejal, da nič od tega ne more iti za investicije.
Nujni so trije koraki
Sprejem rebalansa je le eden od korakov, da Slovenija stopi iz krize. Drugi korak je spet doseganje gospodarske rasti, tretji pa znova zaposlovanje v gospodarstvu, saj dokler ne bo novih delovnih mest, ne bo mogoče krepiti socialne funkcije države. Janša pravi, da ne gre za izbiro med temi tremi koraki, ampak za strukturno povezavo med temi ukrepi.
V svojem govoru se je Janša dotaknil tudi Grčije. Če po volitvah ne bodo oblikovali proevropske vlade, bodo junija sledile nove volitve, meni Janša. Te volitve pa bodo odločale, ali želi Grčija ostati v evroobmočju.
Janša se je dotaknil še zlatega fiskalnega pravila, glede katerega tečejo postopki za zapis v ustavo. "To je predvsem zaščita slovenskih davkoplačevalcev pred avanturističnimi potezami bodisi domače izvršilne oblasti bodisi pred ravnanjem v drugih državah z evrom," je pojasnil. Z zlatim fiskalnim pravilom bo Slovenija uvedla pravila igre, zaradi katerih v evropski družini ne bo več mogoče živeti na račun drugih.
Ob koncu je Janša še dejal, da pametni posnemajo dobre in uspešne. Slovenija pa je tri leta živela v prepričanju, da se bodo stvari popravile same od sebe oziroma da bo bolje, ko bo Nemčija spet rasla. A kot pravi Janša, Nemčija raste, mi smo pa v vnovični recesiji. Meni, da ne moremo živeti v utopiji, da bo nekdo drug plačeval naše račune.
Janša se je še zahvalil socialnim partnerjem, s katerimi so se pogajali. "Popolne enotnosti ni, je pa veliko stvari razjasnjenih in usklajenih."
Vasle: Krizna leta za Slovenijo razvojno izgubljena
Še pred začetkom razprave o rebalansu je direktor Umarja Boštjan Vasle predstavil poročilo stanja. Vasle je poudaril, da so bila leta od izbruha finančne in gospodarske krize za Slovenijo razvojno izgubljena.
Če je Slovenija leta 2008 dosegla že 91 odstotkov povprečnega bruto domačega proizvoda (BDP) na prebivalca EU po kriteriju kupne moči, je do konca 2010 upadla na 85 odstotkov, negativni trend pa se nadaljuje tudi letos. Slovenija je tako upadla na raven iz let 2003 in 2004.
Če je bila pred krizo potencialna gospodarska rast v Sloveniji okoli 3,5 odstotka, pa je trenutno pod enim odstotkom in bo tam v odsotnosti reformnih ukrepov ostala tudi v naslednjih letih.
Vasle je kot prvo nalogo za izboljšanje razmer znova navedel uravnoteženje javnih financ, saj je zadolževanje Slovenije v tujini trenutno praktično onemogočeno. Trenutna nevzdržna cena zadolževanja se prenaša tudi v bančni sektor in posledično v gospodarstvo, finančni krč pa je eden osrednjih dejavnikov, zakaj je padec BDP v Sloveniji večji, kot je povprečje EU.
Šušteršič: Brez ukrepov bi bilo le še slabše
Tudi minister za finance Janez Šušteršič je poudaril, da bi nesprejetje varčevalnih ukrepov pomenilo slabše čase za Slovenijo. Gospodarska aktivnost bi upadala vse do leta 2015, brezposelnost pa bi se povečevala, je dejal minister.
Cilj rebalansa je ukrotiti proračunski primanjkljaj pri treh odstotkih BDP. Presežek odhodkov nad prihodki torej lahko znaša 1,1 milijarde evrov. To številko bo treba v naslednjih letih še zmanjšati, še zlasti zato, ker je ustavna komisija DZ v sredo podprla predlog ustavnega zakona za vnos fiskalnega pravila v ustavo. To nam bo zapovedovalo, da bomo morali do leta 2015 najti rešitve tudi za preostalo milijardo evrov primanjkljaja, je dejal.
Z rebalansom se bodo letošnji proračunski izdatki znižali na dobrih devet milijard evrov, kar je 1,1 milijarde evrov manj, kot pa je zapisano v že konec leta 2010 sprejetem proračunu za to leto, katerega izvajanje je sicer že vse od začetka leta zamrznjeno. Za več kot pol milijarde evrov od sprva ocenjenih pa bodo nižji tudi prilivi v državno blagajno, in sicer bodo znašali 7,9 milijarde evrov.
Glede na lansko porabo se bodo odhodki znižali za slabih 400 milijonov evrov, ker pa se bodo izdatki za obresti občutno zvišali, vlada z zakonom za uravnoteženje javnih financ dejansko predlaga znižanje porabe za približno 800 milijonov evrov. Tega varčevanja se je najprej lotila z varčnim obnašanjem pri materialnih stroških, a to ne bo zadoščalo, zato je posegla v zakonodajo, na kateri temeljijo odhodki proračuna in javnih blagajn.
"Ti ukrepi niso enostavni, prizadeli bodo marsikoga in jih ni bilo enostavno predlagati," je povzel minister. A primanjkljaj moramo znižati, je ponovil in odgovoril tudi na vprašanje, ali bodo ti ukrepi prizadeli gospodarsko rast. "Ne moremo razmišljati o tem, da bi ohranili ali še povečali primanjkljaj ter ta sredstva namenjali za pospeševanje gospodarske rasti. Takšna politika v majhnem odprtem gospodarstvu ne daje rezultatov," je dejal.
'Če ne bo zakona o uravnoteženju, bo država v težkem položaju'
Pozno popoldne pa je ob začetku obravnave o Zakonu o uravnoteženju javnih financ Šušteršič dejal, da bo letos ta zakon javnemu proračunu prinesel približno pol milijarde evrov, prihodnje leto pa še četrt milijarde več. Če zakon ne bo sprejet, pa državi grozi izjemno težak položaj, še opozarja minister. Pojasnil je, da bodo razlike med prvotnim vladnim predlogom pokrili z zmanjšanjem drugih postavk v proračunu in prerazporeditvami. Pri tem je tudi spomnila na dosežen dogovor s sindikati.
Koalicija podpira rebalans, PS in SD zelo kritični
Vodja poslanske skupine SD Janko Veber je prepričan, da bo znižanje javne porabe zadušilo gospodarsko rast. Opozoril je celo, da bo vlada s svojimi ukrepi povzročila izgubljeno desetletje počasnega okrevanja. Ob tem je izrazil ogorčenje nad dejstvom, da vlada z rebalansom občutno zmanjšuje obseg sredstev za področja, ki zagotavljajo razvojni preboj in se odreka prihodnosti, ki temelji na znanju.
V Pozitivni Sloveniji pa ocenjujejo, da ukrepi uničujejo socialno državo. Strinjajo se, da je treba zaradi številnih napačnih odločitev v preteklosti uravnotežiti javne finance, a sami bi to storili bolj uravnoteženo na prihodkovni in odhodkovni strani ob vzporednih ukrepih za spodbujanje gospodarstva.
Koalicija medtem za rebalansom trdno stoji. Andrej Šircelj (SDS) ga vidi kot prvi pomemben korak, da se spremeni javnofinančni trend ter da se podjetnikom in mednarodnim finančnim ustanovam jasno sporoči, da se razmere v Sloveniji spreminjajo na bolje.
Bojan Starman (Državljanska lista) meni, da bi bilo treba pas zategniti še bolj, saj bo država letos še vedno ustvarila milijardo evrov primanjkljaja, stroški obresti pa bodo še naraščali.
Tudi v SLS bi podprli še ostrejšo različico rebalansa, saj izhajajo iz razmišljanja, da je javni standard lahko le takšen, kot ga prenese gospodarstvo.
Rebalans podpirajo tudi v DeSUS in Novi Sloveniji. V DeSUS menijo, da se je z omilitvami nekaterih ukrepov zmanjšal pritisk na najbolj ogrožene skupine. V Novi Sloveniji pa v luči nujnosti varčevanja za nadaljnji razvoj ljudi pozivajo k potrpežljivosti.
Parlament razdeljen tudi glede uravnoteženja javnih financ
Tudi glede zakona o uravnoteženju javnih financ sta opozicija in koalicija na nasprotnih bregovih. Poslanec SDS Marko Pogačnik je opozoril na nujnost sprejema zakona, saj je javno porabo nujno treba uskladiti z realnostjo. Kot je še dejal Pogačnik, so v SDS prepričani, da je Slovenija socialna država in bo to tudi ostala, ne sme pa postati "socialna ustanova". Riharda Braniselja iz Državljanske liste meni, da je predlagani zakon odraz izjemnih razmer, v katerih so se znašle država in njene javne finance. Priznava, da bo zakon posredno ali neposredno prizadel vse, a so takšni ukrepi nujni.
Poslanec SLS Mihael Prevc opozarja, da je gospodarska kriza dolžniške narave in se je ne bo rešilo le z dodatnimi finančnimi injekcijami v gospodarstvo. V stranki vztrajajo, da je najprej treba urediti odhodkovno stran, ker tako ljudje kot podjetja dodatnih davčnih obremenitev ne morejo več prevzemati. Tudi poslanci stranke DeSUS so prepričani v nujnost sprejema zakona. Marija Plevčak je pojasnila, da so bili sprva nekateri ukrepi neuravnoteženi, a so v usklajevanjih naredili veliko izboljšav.
"Če bi obstajala lažja pot, bi jo gotovo izbrali," pa je dejal poslanec NSi Matej Tonin. Kot pravi, se zavedajo, da s tem zakonom ni bil nihče zadovoljen, niti v koaliciji, a so s skupnimi močmi ublažili nekatere pritiske, denimo na družine. Glede plač v javnem sektorju pa poslanec opozarja, da sedaj zakon končno odpravlja vsa plačna nesorazmerja. Da bosta zakon podprla, sta napovedala tudi poslanca narodnih manjšin Laszlo Göncz in Roberto Battelli.
Vodja poslanske skupine Pozitivne Slovenije Jani Möderndorfer pravi, da ne podpirajo ukinitve javnega šolstva in zdravstva, razvrednotenja pravne države in ukinjanja pridobljenih pravic ter zmanjšanja dostopnosti do visokega šolstva. Pozdravljajo pa dogovor med vlado in sindikati, saj menijo, da bi bila referendumska blokada slaba, kljub temu pa ukrepov, ki so po besedah poslanca slabi in nečloveški, ne bodo podprli.
Poslanka SD Andreja Črnak Meglič je zakonu očitala vrsto resnih pomanjkljivosti, med drugim neustavnost. Kot pravi, ne nasprotujejo samemu varčevanju, ampak obsegu in obliki, kot ga predlaga vlada. Zakon po njenem mnenju razgrajuje socialno državo, takšna politika pa krizo še poglablja in povečuje socialne razlike. Zakon je po njenem mnenju neuravnotežen, saj največje breme nalaga srednjemu sloju. Vladi še očita, da najbolj posega v sektorje, ki bi morali imeti ključno vlogo pri vnovičnem zagonu gospodarstva.
Črtali bodo določbo o pogojih za upokojevanje
Poslanke in poslanci so okoli 22. ure za danes zaključili razpravo o zakonu za uravnoteženje javnih financ. Nadaljevali jo bodo v jutri, ko bodo tudi odločili o množici vloženih dopolnil, s katerim bodo v zakon vnesli rešitve iz dogovora med vlado in sindikati javnega sektorja. Med drugim je predvideno tudi črtanje sporne določbe o pogojih za upokojevanje, ki so jo poslanci v zakon vključili na seji matičnega odbora za finance in naleteli na ogorčen odziv sindikatov. Z dopolnilom bo tako pri pravici do starostne pokojnine še naprej omogočeno uveljavljanje dodane dobe in znižanje starostne meje na račun otrok za moške. Vsebino tega člena naj bi socialni partnerji uskladili pozneje v okviru socialnega sporazuma.
K zakonu je sicer vloženih več kot sto dopolnil, ki jih je sicer mogoče vlagati še vse do začetka glasovanja. Koalicijske poslanske skupine z dopolnili predlagajo, da se v zakon vnesejo rešitve, za katere se je vlada danes dogovorila s sindikati javnega sektorja, s katerimi je podpisala stavkovni sporazum ter dogovor o znižanju plač in drugih varčevalnih ukrepih.
Glede na dogovor vlade in sindikatov koalicijske poslanske skupine predlagajo tudi nove rešitve glede dopusta in prevoza na delo. Povračilo stroškov prevoza na delo bi tako v skladu s predlaganim dopolnilom pripadlo zaposlenim glede na razdaljo od kraja bivališča do delovnega mesta, če ta razdalja znaša več kot dva kilometra. Kilometrina bi znašala osem odstotkov cene bencina. Namesto predvidenih 32 dni pa naj bi javnim uslužbencem odslej pripadlo 35 dni dopusta.
Če imate vprašanje glede ukrepov, kontaktirajte vlado
Ker je sprejemanje ukrepov dodobra razburkalo slovensko javnost, bo vlada državljanom omogočila, da vsa vprašanja o tem, kaj ukrepi dejansko pomenijo, naslovijo po elektronski pošti ekc@gov.si ali pa pokličejo na brezplačno telefonsko številko 080 2002. Poleg tega bo v začetku naslednjega tedna na spletnem mestu www.vlada.si objavljena celovita informacija o Zakonu za uravnoteženje javnih financ.
KOMENTARJI (499)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.