Po prvih treh razpisih je ministrstvo za infrastrukturo sredstva dodelilo za nove povezave v Luksemburg, Rigo, Madrid in Köbenhavn. Na četrtega se je sicer prijavila ciprska letalska družba Cyprus Airways, a do uvedbe novih linij tudi zaradi poslovnih težav prevoznika ni prišlo. Na peti razpis se ni prijavila nobena letalska družba.
Na šesti razpis, ki je bil objavljen septembra lani, se je prijavil nizkocenovni prevoznik Eurowings, ki je del skupine nemške Lufthanse. Sedmi razpis se je kot omenjeno končal brez prijav.
Po programu za večjo letalsko povezljivost Slovenije v obdobju 2023–2025 je bilo sicer na voljo 16,8 milijona evrov. Skupna maksimalna vrednost subvencij po pogodbah z dozdajšnjimi izbranimi ponudniki prevozov je več kot milijon evrov.
Po programu je na prvem prednostnem seznamu skupno 10 prog, in sicer štiri za lete na končno destinacijo Bruselj, Skopje, Praga in Berlin ter šest za lete na letališča, od koder bodo lahko potniki leteli naprej, to so Dunaj, Köbenhavn, Atene, Madrid, Amsterdam in Helsinki.
Na drugem seznamu so povezave z Rimom, Stockholmom, Oslom, Barcelono, Lizbono, Prištino in Parizom, na tretjem seznamu pa vse destinacije na ozemlju skupnega evropskega zračnega prostora (ECAA), kamor sodijo države EU, Norveška in Islandija ter Albanija, BiH, Severna Makedonija, Črna gora, Srbija in Kosovo.
Program predvideva subvencioniranje 50 odstotkov letaliških pristojbin na treh mednarodnih letališčih Brnik, Maribor in Portorož za prevoznike, ki bodo vzpostavili lete na razpisanih povezavah, in sicer za obdobje dveh let od začetka obratovanja proge oziroma za sorazmerno krajše obdobje, vendar najdlje do 31. oktobra 2025. Upravičeni prevozniki bodo subvencije prejeli na podlagi trimesečnih poročil o opravljenih letih in številu prepeljanih potnikov.
KOMENTARJI (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.