Mesto generalnega državnega tožilca se je sprostilo aprila z imenovanjem Zdenke Cerar za pravosodno ministrico. Cerarjeva je po odstopu dveh od treh kandidatov, ki so se prijavili na prvotni razpis za prvega tožilca (objavljen 23. aprila), vladi predlagala ponovitev razpisa.
Vlada tako 3. junija na seji ni odločala o imenovanju novega generalnega državnega tožilca, saj je Cerarjeva po umiku dveh kandidatur ocenila, da je bolj smiselno razpis ponoviti, kot pa izbrati edinega preostalega kandidata, vrhovnega državnega tožilca Hinka Jenulla. Od kandidature sta namreč odstopili višja državna tožilka Elizabeta Györkös in višja državna tožilka z ljubljanskega okrožnega državnega tožilstva Vlasta Nussdorfer. S ponovitvijo razpisa naj bi se po mnenju ministrice zagotovila večja možnost izbire, saj Cerarjeva računa, da se bo na ponovljen razpis prijavilo več kandidatov, med katerimi bo vlada lahko opravila tehtno izbiro.
Jenull je 8. junija v skladu z 10. členom zakona o upravnem sporu zaradi vladnega sklepa, da se razpis za mesto generalnega državnega tožilca ponovi, vložil tožbo zoper vlado pred vrhovnim sodiščem. Predlagal je začasno uredbo, s katero naj bi zadržali novi razpis za mesto generalnega državnega tožilca. Prvostopenjski senat vrhovnega sodišča pa je 23. junija zavrnil zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrnil.
Postopek imenovanja generalnega državnega tožilca je sicer takšen, da pravosodno ministrstvo objavi razpis za omenjeno mesto, zbere kandidature in jih posreduje vladi. Ta potem državnemu zboru predlaga svojega kandidata za mesto najvišjega državnega tožilca, ki ga morajo potrditi še poslanke in poslanci. Generalni državni tožilec je sicer imenovan za dobo šestih let z možnostjo ponovnega imenovanja.
