Kandidatka za službo v državni ustanovi, ki so jo na zaposlitvenem razgovoru vprašali tudi, ali ima družino in otroke, se je odločila za tožbo zaradi diskriminatorne obravnave, je sporočil zagovornik načela enakosti Miha Lobnik, ki jo bo v pravdi brezplačno zastopal. "S prevzemom pravnega zastopanja diskriminirane stranke poudarjamo nesprejemljivost takšnega početja. Želimo, da se o primeru govori, želimo preprečiti takšne dogodke, žrtve pa spodbuditi, naj diskriminacijo dosledno prijavljajo zagovorniku ali inšpektoratu za delo," je poudaril.
Postavljanje takšnih vprašanj je namreč zakonsko prepovedano, saj pomeni diskriminacijo na podlagi osebnih okoliščin starševstva in družinskega stanja. Kljub temu ostaja pogosta praksa.
Zagovornik je diskriminacijo v omenjenem primeru potrdil že avgusta lani. Ugotovil, da je bila kandidatka za službo na zaposlitvenem razgovoru obravnavana slabše v primerjavi z drugimi kandidati zaradi njenih osebnih okoliščin starševstva in družinskega stanja. "Direktorica ustanove in druga uslužbenka sta ji postavili tudi vprašanje o družini in otrocih. V zagovornikovem postopku ugotavljanja diskriminacije sta obe v bistvenem potrdili navedbe iz prijave diskriminacije. Dejali sta, da vprašanja o družinskem statusu kandidatke nista postavili za preverjanje izpolnjevanja pogojev za zaposlitev. To pa pomeni, da sta ga postavili neupravičeno, saj ni bilo v neposredni zvezi z delovnim razmerjem," je pojasnil.
Zakon o delovnih razmerjih v 28. členu v zaposlitvenih postopkih izrecno prepoveduje zahtevati podatke o družinskem oziroma zakonskem stanu, nosečnosti, načrtovanju družine oziroma druge podatke, če niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem.
KOMENTARJI (68)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.