S stavko zahtevajo trajno zagotovitev celodnevnega slovenskega radijskega programa za slovensko manjšino. Kot je nedavno pojasnila urednica Radia dva Marica Stern-Kušej, želijo z akcijo tudi pokazati, da "stojijo za radiom", ne le zaradi zagotovitve delovnih mest, temveč predvsem zato, da bi prihodnjim rodovom zagotovili program v slovenščini. Avstrijska državna radiotelevizija ORF je z 31. decembrom lani ukinila financiranje Radia dva, s čimer je ta radijska postaja ostala brez zagotovljene finančne osnove.
Poslovodja Radia dva Marjan Pipp, ki se je za gladovno stavko odločil poleg Marice Stern-Kušej, Natalje Pinter ter Bojana Wakouniga, je poudaril, da so ozadja ukinitve financiranja celodnevnega slovenskega radijskega programa s strani avstrijske državne radiotelevizije ORF konec lanskega leta jasno politična in nikakor ne finančna ter da je odgovornost v celoti pri avstrijski zvezni vladi. Obenem je Pipp povedal, da bo Evropski urad za manj razširjene jezike (EBLUL) to vprašanje obravnaval prihodnji teden v Svetu Evrope in v Evropskem parlamentu.
Kot je prejšnji teden napovedala Kušejeva, bo stavka potekala v dveh delih: najprej bo enotedenska opozorilna gladovna stavka, če pa se stvari ne bodo uredile, bodo sredi marca začeli neomejeno gladovno stavko, za katero upajo, da bo o njej izvedel tudi svet.
Predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Sturm je menil, da je ob skorajšnjem vstopu Slovenije v EU ukinitev slovenskega radia "absurdna" in tudi z zunanjepolitičnega vidika napačna. Slovenska manjšina da bo po potrebi ubrala tudi pravno pot, "vprašanje pa je, če je res potrebno, da moramo vse urejati na sodiščih", je še dodal Sturm in izrazil upanje, da bo Avstrija pripravljena za obojestransko sprejemljivo rešitev.
Osrednji tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Franc Wedenig je v imenu predsednika NSKS Bernarda Sadovnika izrazil vso solidarnost s stavkajočimi, "ki hočejo opozoriti na popolnoma neznosno stanje, ki je sad politične nedejavnosti avstrijske vlade". Ob tem je opozoril, da je bilo doslej zbranih 8600 podpisov za ohranitev slovenskega radia, da pa jih avstrijski zvezni kancler Wolfgang Schüssel doslej ni bil pripravljen prevzeti. Obstajali pa naj bi namigi, da bodo osrednje organizacije slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem zbrane podpise lahko prihodnji teden predale državnemu sekretarju za kulturo Franzu Moraku. Wedenig je še poudaril, da ima slovenska manjšina tako pri tiskanih medijih kot pri elektronskih medijih pravico do celovite oskrbe.
Radio dva je začel oddajati 9. julija 2001 v sodelovanju med slovenskim oddelkom koroškega studia avstrijske državne radiotelevizije ORF in obema zasebnima radijskima postajama Korotan, ki se je kasneje preimenoval v Radio dva d.o.o. in Agora. Sprva so ga podprle vse glavne politične sile, v sklopu spora zaradi razsodbe ustavnega sodišča o dvojezični topografiji pa je avstrijski deželni glavar Jörg Haider zahteval njegovo ukinitev, da bi tako "onemogočil početje radikalcev".
Na konferenci konsenza je avstrijski kancler Wolfgang Schüssel prizadevanja za ohranitev celodnevnega radijskega sporeda v slovenščini povezal s sprejetjem predloga za ureditev vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov. Tega pa slovenska manjšina ni storila. ORF je tako z 31. decembrom 2002 ukinil financiranje Radia dva, s čimer je ta radijski program ostal brez zagotovljene finančne osnove.
