Na Ptuju več deset tisoč ljudi, v Cerknici nova figura butalskega medveda

Na karnevalski povorki se je skozi najstarejše slovensko mesto podalo 81 pustnih skupin oziroma 3250 udeležencev, od tega 41 skupin in društev z več kot 1100 kurenti in koranti, 21 drugih etnografskih skupin in društev s Ptuja in okolice, 17 karnevalskih skupin, med njimi tudi pet tujih iz Avstrije, Bolgarije, Francije, Belgije in Slovaške.

Na čelu povorke je bil še drugo leto zapored 19. princ karnevala Francesco Guffante, ptujski mestni sodnik in veletrgovec iz konca 15. stoletja. Čast princa, ki v času festivala prevzame oblast na Ptuju, je še drugo leto pripadla Marku Šamperlu, ki že od mladih nog v okviru društva Korant iz Spuhlje sodeluje pri ohranjanju etnografske dediščine.

Pred današnjo povorko je princ povedal, da mu s tolikšno podporo ljudi, kot se jih te dni zbira na Ptuju, ni težko vladati. "Tudi danes se že od jutra po mestu vijejo množice ljudi, ne le iz Slovenije, tudi iz tujine, kar kaže na to, kakšen pečat je Kurentovanje dalo našemu mestu," je dejal Šamperl, ki mu sicer mandat princa poteče ob letošnjem martinovem.

Princu so sledile domače in tuje maske na čelu s kurenti. Ob njih so bili kot po navadi najbolj glasni pokači, ki so zavihali težke biče, spletene iz konopljinih vrvi in rafije, in z glasnimi poki oznanjali čas pustnega veseljačenja. Najbolj tradicionalni liki regije, ki so se tudi letos predstavljali, so še kopjaši, orači, ploharji, dornavski cigani, kurike in piceki, nagajivi medvedi in seveda znameniti lik "baba deda nosi".

Letošnje Kurentovanje sicer poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednice Nataše Pirc Musar, ki se je današnje karnevalske povorke, sicer nemaskirana, tudi udeležila. Kot je dejala, pustne maske odganjajo zimo, a tudi zlo. "Če sem lahko malce predrzna, naj zimo še nekoliko pustijo, zlo naj pa odženejo," je dodala Pirc Musar. Spomnila je, da so bili kurentovi obredi leta 2017 vpisani na Unescov seznam nesnovne dediščine, kar kaže na to, kako pomemben je dogodek ne le za Ptuj, pač pa za vso Slovenijo. Povorko si je ogledala tudi predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.

Ptujska županja Nuška Gajšek, ki trenutno mestu sicer ne poveljuje, je zadovoljna z delom, ki ga opravlja trenutni princ, tako da bi pustno obdobje najraje podaljšala za nekaj mesecev. "A vsega lepega je enkrat konec, tako bo tudi letošnjega Kurentovanja, s katerim smo lahko zelo zadovoljni. Vse prireditve so bile zelo dobro obiskane," je povedala županja, ki je te dni tudi sama namaskirana. Kot je dodala, je vesela, da njeno mesto na pustno nedeljo postane slovenska prestolnica.

Po besedah direktorja mestnega javnega zavoda za kulturo, šport in turizem Matica Bera so veseli velikega obiska domačih in tujih gostov vse dni festivala. Da je te dni na Ptuju slišati številne tuje jezike, je po njegovem mnenju zlasti zasluga vpisa dogodka na Unescov seznam, s čimer so pridobili tudi evropsko veljavo.

Sicer pa se z današnjim vrhuncem dogajanja pustni čas na Ptuju še ne končuje. Že v ponedeljek bo tam potekalo veliko karnevalsko srečanje vrtcev in šol, Kurentovanje pa se bo končalo v torek s pokopom pusta, ko večina Ptujčanov svoje službene obveznosti vselej zaključi že opoldne.

Na cerkniškem karnevalu ob jubileju društva nova figura butalskega medveda

Tradicionalni karneval v Cerknici so letos poimenovali Pustoletje in tako zaznamovali 50-letnico tamkajšnjega pustnega društva. Ob znamenitih cerkniških maskah so na karnevalu, ki ga je po navedbah organizatorjev obiskalo 20.000 ljudi, predstavili novo veliko figuro butalskega medveda.

Ustanovitev Pustnega društva Cerknica leta 1975 predstavlja začetek tamkajšnjega organiziranega pustovanja, ki je iz lokalnega običaja zraslo v eno največjih pustnih prireditev v Sloveniji. Ker gre za pol stoletja oziroma "pustulejtja", kot Cerkničani temu rečejo v svojem narečju, so tokratni karneval poimenovali Pustoletje.

"Letošnji karneval je tako, kot se za okroglo obletnico spodobi, uspel na najvišjem možnem nivoju. Obiskalo nas je 20.000 ljudi, v karnevalu smo imeli več kot 1500 nastopajočih, po 20 letih smo predstavili novo veliko figuro in glede na prve odzive so ljudje navdušeni. Več kot uspelo je," je dejal Aljaž Červek iz pustnega društva.

Na karnevalu, ki se tradicionalno začne "točno okoli 12.32", so si obiskovalci ob lepem vremenu lahko ogledali znamenite cerkniške maske, med njimi so coprnica Uršula s Slivnice in njena potomka Liza, povodni mož Jezerko iz Cerkniškega jezera, ščuka velikanka in žabec Rego Vranjejamski. Prav tako niso manjkali butalski zmaj, butalski jež in številni Butalci.

V sprevodu na cerkniških ulicah so bile letos prvič butalsko-kranjske čebele s svojim čebelnjakom, ki so se lani ob odpovedani povorki zaradi slabega vremena predstavile le v prireditvenem prostoru.

Za letošnji karneval ob jubileju društva pa so po Červekovih besedah pripravili novo veliko figuro, odločili so se za figuro, ki pristaja čebelam, in sicer za butalskega medveda. "Medved je požel uspeh," je dejal Červek o figuri, ki so jo skoraj vsakodnevno pripravljali dva meseca. V sedečem položaju na štoru je velik štiri metre, ko se dvigne, pa doseže pet metrov v višino.

Figure so po končanem karnevalu v nadaljevanju dneva postavljene v Cerknici, da si jih lahko obiskovalci pobližje ogledajo. Po karnevalski povorki je namreč na vrsti zabava. Pustno dogajanje sicer v Cerknici pripravljajo več dni. Na debeli četrtek so z žaganjem babe oblast prevzeli Butalci, ki jim je župan predal ključe, pustni teden pa s številnimi dogodki traja vse do pepelnične srede, ko se zaključi s pokopom pusta, najstarejšo pustno prireditvijo v Cerknici.

Ob letošnji 50-letnici pustnega društva so izdali knjigo Točno okoli 12.32 in dokumentarni film Od pogreba do karnevala, zgodovino in bogato tradicijo Butal pa so obudili tudi z drugimi tematskimi dogodki, med drugim so pripravili pustni podkast in razstavo.