Zgodovinska sodba: morilec iz Gerečje vasi prvi v Sloveniji obsojen na dosmrtni zapor

Sodni senat Okrožnega sodišča na Ptuju je tako sledil predlogu tožilstva, ki je zaradi krutosti in naklepnosti krvavega zločina za Silva Drevenška terjalo dosmrtno zaporno kazen, ki pa je slovenska sodišča od ponovne uvedbe leta 2008 še niso izrekla. 

Sodišče je obsojenemu naprtilo tudi plačilo vseh sodnih stroškov ter mu zaradi begosumnosti in ponovitvene nevarnosti tudi podaljšalo pripor do pravnomočnosti sodbe.

Predsednik senata Marjan Strelec je v obrazložitvi sodbe med drugim navedel, da so bila očitana kazniva dejanja nedvomno dokazana in to v najhujši očitani obliki, storilec pa se jih je zavedal, saj je ravnal premišljeno in naklepno, po mnenju izvedenca psihiatrije tudi ne v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti.

Na izrek najvišje mogoče kazni po slovenskem kazenskem zakoniku je vplivalo tudi dejstvo, da obtoženi vse do zadnje obravnave ni spregovoril in obžaloval dejanj, to je storil šele tik pred koncem sojenja in najverjetneje le zato, da bi si morda znižal kazen, je ocenil sodni senat. Čeprav doslej ni bil kaznovan, je to v primerjavi s povzročeno tragedijo tako zanemarljivo, da po mnenju senata ne more vplivati na izrek sankcije.

Pred ptujskim sodiščem so se sicer pred izrekom sodbe zbrali prijatelji umorjene družine. S sodbo so bili zadovoljni, saj so se po izreku v dvorano slišali njihovi vzkliki. Tudi ko so Drevenška odpeljali iz sodišča, so prijatelji družine pred sodiščem vzklikali "dosmrtni zapor" in "morilec". 

Sodišče je oškodovanca, brata oziroma sina ter mladoletnega sina oziroma vnuka umorjenih napotilo na pravdni postopek, Strelec pa je ob tem posebej izpostavil, da na izrek tako hude kazni nikakor ni vplivalo dejstvo, da so tako v četrtek kot danes pred sodiščem in v medijih dosmrtno kazen terjali tudi prijatelji oškodovanca. Prav tako na odločitev po njegovih besedah ni vplival niti poziv oškodovanca v sklepnih besedah, da Drevenšku izrečejo dosmrtno kazen, ker se v nasprotnem primeru bojijo njegovega maščevanja. Kot je posebej pojasnil oškodovancu, zakon namreč obsojencem omogoča pogojno izpustitev po 25 letih zapora.

Zagovornik že napovedal pritožbo

Tožilka Tea Kukovec Belšak je od senata terjala pet let zapora za kaznivo dejanje zanemarjanja mladoletne osebe, za vsako kaznivo dejanje umora pa po 30 let in izrek enotne dosmrtne zaporne kazni. To je utemeljila z izredno zavrženostjo načina izvršenih umorov, ki jih je storil v prištevnem stanju le za zato, da bi se umorjenim maščeval, ker ga je partnerka zapustila in pri tem terjala delitev premoženja. Dejanje je celo napovedoval na obletnico vselitve v hišo, kar so potrdile nekatere priče. Z današnjo obsodbo in izrečeno kaznijo je bila zadovoljna, ker pa pričakuje pritožbo, je že napovedala, da bo v tem primeru v odgovoru še enkrat ponovila očitke iz obtožnice ter znova zavzela stališče, da so v tem primeru podane okoliščine, zaradi katerih je izrek tako hude kazni utemeljen in upravičen.

Tudi pooblaščenec oškodovancev Danijel Planinšec je dejal, da je z izrečeno sodbo zadoščeno namenu kazni, predvsem kot vzgojni pouk tudi za druge, da kaj takšnega ne bi počeli. Glede sodnikovih besed o morebitnem pogojnem izpustu je dejal, da je teoretično mogoče marsikaj, praktično pa je bil obsojen na dosmrtno kazen.

Drevenškov zagovornik Andrej Kac pa sodbe ni želel komentirati, saj gre za sodbo v imenu ljudstva, ob tem pa je poudaril, da še ni pravnomočna. Napovedal je zanesljivo pritožbo, saj se po njegovih besedah ne strinja izključno z izrečeno višino kazni. Prepričan je, da tožilstvu ni uspelo dokazati potrebnih elementov, ki bi opravičevali tako visoko kazen.

Spomnimo

Drevenšek je bil obsojen, ker je na lanski božični dan na zahrbten način in iz koristoljubja najprej umoril zunajzakonsko partnerico, nato pa pred očmi svojega takrat štiriletnega sina še taščo in tasta.

S partnerico se je po SMS-sporočilih dogovoril za predajo božičnih daril sinu, s katerim se je nedavno odselila od njega. Ko sta se srečala na dvorišču stanovanjske hiše, sta se mirno pogovarjala, ko sta vstopila v hišo, pa je partnerico napadel. S kuhinjskim nožem jo je večkrat zabodel, zato je na kraju umrla. Po napadu nanjo se je odpravil v sosednjo hišo, kjer so živeli njeni starši, ki so pazili njunega sina. Kljub prisotnosti otroka je z istim kuhinjskim nožem večkrat zabodel in porezal tasta in taščo, zaradi česar je prvi umrl na kraju dogodka, druga pa še isti dan v bolnišnici.

Kot trdi tožilstvo, je tasta in taščo umoril iz maščevanja in močnega sovraštva, saj ju je krivil za nesoglasja s partnerico in njen odhod. Kaplja čez rob naj bi bila odločitev tašče nekaj tednov prej, da prosi za policijsko pomoč, obema pa je pred tem že večkrat grozil.

Petrovec: Dosmrtna kazen hudo civilizacijsko onesnaženje za Slovenijo

Penolog Dragan Petrovec je od uvedbe leta 2008 oster nasprotnik dosmrtne zaporne kazni v Sloveniji, še več, nasprotoval je tudi 30-letnemu zaporu. Zaradi nepravnomočnosti sodbe ni komentiral, je pa dejal, da je uvedba dosmrtnega zapora leta 2008 zanj pomenila hudo civilizacijsko onesnaženje za Slovenijo na področju kriminalitetne politike, saj je bila edina država na svetu, ki ga je uvedla, pa ga pred tem nikoli ni imela. 

Petrovec namreč meni, da čustva, ki prevladujejo pri hudih zločinih, zlasti pri z dejanjem neposredno prizadetih, otežujejo razumen pogovor o takšni sankciji. Pri tem spomni na norveški primer, kjer tudi v primeru Breivika ni bilo opaziti zahtev po uvedbi strožje sankcije od 21 let zapora, kar je njihov maksimum.

"Slovenija je v času Jugoslavije desetletja zdržala brez smrtne kazni, v praksi je bila le nekajkrat izrečena nadomestna kazen 20 let zapora, sicer pa je bila najvišja prostostna kazen 15 let. V vseh teh letih nihče ni čutil potrebe po zviševanju kazni. To se je zgodilo šele v samostojni državi," je dejal Petrovec.

Strokovnjak za penologijo je prepričan, da se posebno slab učinek dosmrtnega zapora, čeprav ta v Sloveniji pravnomočno še ni bil izrečen, kaže v samodejnem zviševanju ostalih kazni. Takšen maksimum namreč po njegovem mnenju potegne za seboj izrekanje strožjih kazni za mnoga kazniva dejanja. "Kjer je bila primeroma za kakšen rop prej odmerjena kazen štirih let zapora, zdaj izrekajo šest let," je pojasnil Petrovec.

Zapori se tako po njegovih besedah polnijo tudi na račun daljših kazni, ne da bi za to obstajali strokovni razlogi. Mehanizem izrekanja strožjih kazni zaradi dosmrtnega zapora zna biti manj zavesten, a je statistično dokazljiv, še meni.