Je malo delo prava pot?

Poslanci so po slabih petih urah končali razpravo o predlogu zakona o malem delu. Koalicijski poslanci cilje zakona načeloma podpirajo, a poudarjajo, da bo predlog treba v nadaljnji obravnavi izboljšati. Neenotni glede podpore zakonu o malem delu so zlasti v Zares. Opozicija pa je opozorila, da zakon ni usklajen s socialnimi partnerji.

'Na področju nadzora nad študentskim delom je treba nekaj storiti'

Zakonu o malem delu, ki mu sicer nasprotujejo študenti in sindikati, se glede na razpravo v prvem branju verjetno obeta podpora. Poslanci so si enotni, da je treba na področju nadzora nad študentskim delom nekaj storiti, a hkrati tudi v koaliciji pričakujejo, da bodo zakon o malem delu izboljšali.

Medtem v opoziciji menijo, da gre zakon v pravo smer, a obenem opozarjajo na socialni položaj študentov. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pozivajo, naj vzporedno z malim delom zagotovijo tudi štipendije. Kritični so tudi do neusklajenosti zakona s študenti in sindikati.

Robert Hrovat (SDS) je prepričan, da do zlorab študentskega dela prihaja zato, ker zakonodaja to omogoča. Prav zato soglaša z ureditvijo tega področja. A velik madež na predlagani zakon po njegovih besedah predstavlja socialni dialog, ki je po besedah študentov, sindikatov in upokojencev mrtev. Hrovat je še spomnil, da marsikdo dela, da lahko študira, zakon o štipendiranju "pa je še daleč".

Tudi Jože Tanko (SDS) je izpostavil, da zakoni niso usklajeni niti znotraj koalicije niti s socialnimi partnerji. Tanko se sicer strinja z večjim nadzorom nad porabo koncesijskih sredstev študentskega dela, a bi pričakoval empirično analizo učinkov zakona.

V Zares so bili glede podpore zakonu neenotni. Vito Rožej (Zares) je napovedal, da zakona ne bo podprl, pri čemer izpostavlja pravičnost razmerij med generacijami pri vplačevanju v državno blagajno. Vprašal se je, kaj naša družba ponuja generaciji, ki prihaja. "Ponuja ji spremenjen visokošolski sistem, za katerega še ne vemo točno, ali bo rodil sadove ali ne. Ponuja perspektivo, da bodo morali za dokončanje študija najemati študijske kredite. Ne ponuja pa jim redne zaposlitve," pravi Rožej.

Majda Potrata (SD) zakon podpira, ocenjuje ga tudi kot poskus ureditve področja sive ekonomije. Zakon vidi še kot uresničevanje ustave v delu, ki govori o svobodi dela in varstvu delavca, energijo pa bi morali po njenih besedah usmeriti še v to, da bi ljudi zavarovali pred negotovimi oblikami dela.

Nasprotno pa ima Luka Juri (SD) pomisleke glede zakona. Sprašuje se, ali malo delo ne bo delovalo destimulativno za redno zaposlovanje, dvomi glede časovne omejitve študentskega dela. Imeti bi morali tudi potrjene ukrepe, da bodo študentom dostopne štipendije, je med drugim poudaril Juri.

Radovan Žerjav (SLS) opozarja, da študentsko delo ne sme biti socialni korektiv, a je žal temu tako. Interes študentov in države bi po njegovem mnenju moral biti, da je čas študija čim krajši in da se diplomant čim prej zaposli. Žerjav od ministra sicer pričakuje, da vzporedno z malim delom zagotovil tudi štipendije.

Franc Jurša (DeSUS) je spomnil, da že danes preveč tudi dela preko fleksibilnih oblik dela. Vprašal se je, kako bo na brezposelne dolgoročno vplivala uvedba malega dela. In še, kaj pomeni malo delo v povezavi z vsemi spremembami socialnih zakonov in zakona o urejanju trga dela za stanje v državnih blagajnah?

Svetlik medtem verjame, da bo veliko študentskega dela z zakonom prešlo v redne zaposlitve in tudi, da je zakon mogoče še izboljšati. Poudaril je, da z malim delom skozi vplačila v državno blagajno študentom nudijo tudi socialne pravice.

Poslanci bodo o tem, ali je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo, odločali v četrtek v sklopu glasovanja.

Veliko možnosti za dopolnjevanje rešitev

Razpravo v DZ spremljajo tudi predsednica ŠOS Katja Šoba ter nekaj sindikalistov. Medtem pa je minister za visoko šolstvo Gregor Golobič v izjavi po seji sveta vlade za študentska vprašanja dejal, da parlamentarni postopek odpira veliko možnosti za dopolnjevanje rešitev. Po njegovem mnenju tako "zgodba še ni končana, ko se začne razprava v DZ," zato ne izključuje možnosti, da bi še lahko prišlo do sprememb.

Proti zakonu pa so tako v SMS kot NSi. V SMS so v sporočilu za javnost poslance pozvali, naj umaknejo predlog zakona oz. naj zavzamejo stališče proti zakonu, čigar "negativne posledice bodo naperjene v škodo najmanj četrtine državljanov". Podmladek NSi pa poslance poziva, naj glasujejo proti, da bi zaščitili študente in dijake. Zakon ne prinaša pravih rešitev na področju urejanja študentskega dela, temveč "socialni brodolom", so zapisali.

Zakonu sicer ostro nasprotujejo tudi sindikati in študentje. Slednji so tudi protestirali, saj zakon omejuje študentsko delo po trajanju in zaslužku. Številni strokovnjaki, sindikati in študentje opozarjajo, da vlada istočasno z omejitvami ni zagotovila ustrezne štipendijske politike. Prepričani so tudi, da bo malo delo le še povečalo zaposlovanje v negotovih oblikah dela. Malo delo bo obdavčeno s 30-odstotno stopnjo, opravljali ga bodo lahko tudi upokojenci in brezposelni.