Na proslavi ob dnevu upora proti okupatorju tudi poezija domobranskih pesnikov

Kot je dejal Počivalšek, je bilo slovensko odporništvo v resnici vedno pomemben steber naše identitete. "Ko so bili ogroženi naš jezik, naša kultura, naš način življenja, smo znali vstati in se postaviti v bran svojega največjega bogastva. Znali smo obraniti svoje ozemlje, svoje premoženje. Pogosto smo v zgodovini pokazali, da znamo kot narod prepoznati klic svojega časa in da se znamo na ta klic tudi ustrezno odzvati," je dodal.

To so po njegovih besedah dokazali Danilo Zelen, Ferdo Kravanja in Anton Majnik v prvem spopadu krvavega obdobja, ki je sledilo. "To je njihova generacija v celoti dokazala v tistih letih, ko je potekala borba za svobodo našega naroda in borba za samo idejo svobode nasploh. 50 let zatem so to znova dokazale druge generacije, ko so leta 1990 ponovno vstale in se z Manevrsko strukturo narodne zaščite odzvale na klic svojega časa," je dejal.

"Jaz dobro vem, kdo je zmagal v vojni. In ob takih dneh je to pomembno povedati. Pri nas pa prevladuje praksa, ki ni ravno zdrava za nacijo. Praksa, da se spomin na ta sveti čas naše zgodovine iz dneva v dan zlorablja za politikantstvo in zdraharstvo. To za nikogar, ki to počne, ne more biti poklon tem, v imenu katerih to počne," je menil minister, sicer tudi predsednik SMC.

Prepričan je, da je zdaj, če želimo ponoviti poteze svojih staršev in odgovoriti na klic svojega časa, res zadnji trenutek, da se vsi skupaj povežemo v psihološkem, družbenem in gospodarskem okrevanju. Pri tem je pozval, naj več pozornosti namenimo tistemu, kar nam je skupnega in na čemer lahko gradimo razvoj in standard ljudi, ne pa tistemu, kar nas razdvaja in danes ni več bistveno.

Da bomo zagotovili okrevanje gospodarstva in družbe kot celote, moramo zgraditi široko razvojno fronto, je menil Počivalšek. Sedaj je tako po njegovih besedah čas, "da se poenotimo vsaj glede razvojne vizije in se s to razvojno fronto poklonimo svojim prednikom, ki so se v ključnih trenutkih odzvali na klic svojega časa in naredili prave poteze za slovenski narod".

Na proslavi je spregovoril tudi ribniški župan Samo Pogorelc, ki je dejal, da je slovenski narod 27. aprila 1941 usodo Slovenije vzel v lastne roke, s tem pa tudi položil temelje, na katerih je zgrajena slovenska država. "Gre za praznik temeljnih vrednot, svobode, poguma, iznajdljivosti in kulture. Te vrednote so še posebej pomembne zdaj, ko smo zaradi epidemije kot družba in posamezniki postavljeni pred številne izzive. Daje nam moč in upanje, da bomo zmogli težke preizkušnje, premagali nevidnega sovražnika ter brez omejitev znova zaživeli tako, kot si želimo," je dejal.

Kot je v izjavi za medije sporočil Vladni urad za komuniciranje (Ukom), idejna zasnova slovesnosti sloni "na uporu kot naravni pravici do samoobrambe slehernega naroda". "Je zgodovinska dolžnost, ko je ogrožena narodova pravica do svobode ali suverenosti. Dejanje upora predstavlja čistost v smislu samoohranitve. Dejanje čistih namenov in vrednega spoštovanja," so zapisali. 

V vsebinskem delu slovesnosti "bo poudarjena čistost misli in duha, izražena skozi poezijo predvsem malo znanih ali celo nekolikanj zamolčanih avtorjev Franceta Balantiča in Lojzeta Grozdeta, po drugi strani pa uveljavljenega avtorja Karla Destovnika - Kajuha. Prav preplet obeh poetik in subtilno izbranih glasbenih povezovalnih elementov bo na najlepši možni način skušal osvetliti čas, ki je še danes zarezan v srčiko zgodovinske zavesti slovenskega naroda kot "fabula integro avocaret" (nedokončana zgodba)," so zapisali. 

Prav zato, ker naj bi se danes poklonili ustanovitvi Protiimperialistične fronte, kasneje Osvobodilne fronte slovenskega naroda, je mnoge izbira vsebine programa, še posebej zgoraj omenjenih pesnikov, razburila. Gre za novo provokacijo Janševe vlade? 

Kdo sta bila Franc Balantič in Lojze Grozde?

V Kamniku rojeni pesnik Franc Balantič (1921–1943) se je med drugo svetovno vojno, po prihodu nemških in italijanskih okupatorjev, vključil v na novo ustanovljeno slovensko domobranstvo. Konec zime leta 1941 je namreč prišlo do prvih odhodov v partizane in do aretacij, česar se je Balantič zaradi svojega šibkega zdravja najbolj bal. Kasneje so Italijani v Ljubljani izvedli množične čistke, kot številne visokošolce so v taborišče odpeljali tudi njega. Razmere v uničevalnem taborišču in tragično usodo Slovencev pod tujo okupacijo je izpovedal v Sonetih iz Gonarsa.

Zatem se je Balantič priključil domobranskemu gibanju. Leta 1943 so bataljoni Tomšičeve brigade obkolili grahovsko postojanko in jo s topovi naslednjega dne uničili. V ognjenih zubljih Krajčeve hiše, v kateri so se zadrževali domobranci, je med dvaintridesetimi žrtvami zgorel tudi pesnik. Dva dni po tem so njegove neprepoznavne posmrtne ostanke pokopali v skupni grob na grahovskem pokopališču.

Lojze Grozde (1923–1943) se je kot literarni ustvarjalec uveljavil na gimnaziji v Ljubljani. Pred zadnjim srednješolskim letom se ni vrnil domov v Tržišče na Dolenjskem, saj je bilo tam vedno več nasilja in obiski niso bili preprosti. Kljub svarilom se je konec leta 1942 odpravil na pot. Pri prvi hiši na Mirni ga je prijela partizanska straža. Pri njem so našli latinski misal, molitvenik Tomaža Kempčana Hoja za Kristusom in knjižico o Fatimi. Z zasliševanjem so nadaljevali v bližnji gostilni. 

Grozdeta so sumili, da je vojni obveščevalec in ovaduh (zaradi italijanske dovolilnice in verske literature). Po hitrem sojenju je bil Grozde usmrčen. Njegovo truplo so 23. februarja našli šolarji. Grozdetovo truplo so potem pokopali na pokopališču v Šentrupertu, saj ga zaradi razmer tistih dni ni bilo mogoče peljati v domačo župnijo Tržišče.

Na sporedu slovesnosti pa je tudi poezija bolj poznanega Karla Destovnika (1922–1944) s partizanskim imenom Kajuh. Bil je slovenski pesnik, prevajalec in narodni heroj. Padel je leta 1944 v Zavodnju. Julija 1953 je bil kot edini slovenski kulturnik razglašen za narodnega heroja. 

Vladajoča SDS, ki jo vodi premier Janez Janša, ima s praznovanjem dneva upora proti okupatorju sicer kar nekaj težav. "Janševa vlada je z revizijo zgodovine onečastila praznik," pa aktualno oblast obtožujejo v krovni zvezi borcev NOB. Ti na državno proslavo ob 80. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte na Mali gori sploh niso bili povabljeni – menda zaradi protivirusnih ukrepov. Poleg tega je predsednik Zveze borcev Marijan Križman začuden nad odločitvijo, da bo državna proslava potekala na Mali gori. Ocenjuje, da lokacija proslave verjetno predstavlja podporo predlogu novega praznika, 13. maja, ki naj bi bil posvečen dogodkom na Mali gori.