Slavnostni govornik premier Robert Golob je z začetkom proslave nagovoril vse navzoče. Med njimi je tudi nova predsednica države Nataša Pirc Musar, njen soprog Aleš Musar, predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič in predsednik DS Marko Lotrič. Borut Pahor se proslave ni udeležil, ker mora biti danes formalno in simbolno dan preloma, so pojasnili iz njegove pisarne.
"Danes praznujemo dan, ko smo se skupaj odločili, da želimo živeti v svoji državi. Pa vendar se to ni zgodilo čez noč," je začel premier Golob. Nadaljeval je, da je bila odločitev sad 'tisočletnih prizadevanj za gradnjo dveh stebrov slovenske suverenosti'. Prvi predstavlja demokracijo, tu je omenil tradicije 'prve slovenske države Karantanije', drugi pa našo slovensko kulturo in jezik.
V nadaljevanju je izpostavil pomen solidarnosti in enotnosti pri iskanju rešitev za domače in globalne izzive. "Le če bomo enotni, bomo našli najboljše rešitve," je poudaril. Obenem je vsem zaželel, da bi v novo leto vstopili s pozitivno energijo in obilo poguma.

Nato je spomnil na začetke osamosvajanja. Dan, ko smo se Slovenci z veliko večino na plebiscitu izrekli za samostojno državo, pa je bil dan enotnosti, je dejal. "To enotnost smo še nekako uspeli zadržati pri odločitvah o vključevanju v evro-atlantske zveze," je povedal, kasneje pa je "mogoče začela stvar nekoliko pešati". "Nekako se nam je zazdelo, da smo prišli do konca zgodovine, ampak zgodovina se nikoli ne konča in obdobjem obilja in blaginje vedno sledijo obdobja negotovosti in izzivov in tudi v Sloveniji je bilo tako," je navedel.
Spomnil na migracijsko krizo, koronavirus in vojno v Ukrajini
Spomnil je na migracijsko krizo, ko smo začeli graditi ograje najprej na meji, nato še v glavah. Sledila je pandemija covida-19, ko smo začeli postavljati zidove in se ogradili od sodržavljanov, od prijateljev, od bližnjih, celo družin. Danes ograje podiramo in ne želimo več zidov v svojih glavah, je bilo sporočilo Goloba.
Spomnil je tudi na vojno v Ukrajini, ki je celotno Evropo pahnila v veliko krizo, s čimer sta se tako vlada kot Evropa po njegovi oceni odločno soočili. Ob tem pa je delil svojo izkušnjo iz usklajevanja rešitev z drugimi voditelji EU. Do njih so prišli šele s spoznanjem, "da nobena država, ko poskuša izsiliti svoj lasten interes, pa je vseeno, ali je majhna ali je velika, ne more tega doseči, če to ne temelji na dveh načelih Evrope, na solidarnosti in enotnosti, solidarnosti med državami in enotnosti, da iščemo samo rešitve, o katerih se vsi strinjamo".

"To je tista moč Evrope, to je tista moč enotnosti. Moč, ki smo jo mi izkazali, ko smo šli na glasovanje o samostojnosti," je dejal. In enako, kot smo bili enotni pred 32 leti, bomo morali biti enotni pri tem, kako se bomo soočili in lotili vseh zadanih reform v prihodnjem letu, je še dejal Golob.
Program državne proslave v Cankarjevem domu z naslovom Tu, tam, povsod ... pripravlja scenaristka in režiserka Neda R. Bric, skupaj z režiserko videa Jasno Hribernik in sodelavci.
Po 26. decembru 1991 stekli formalni postopki za samostojno Slovenijo
Z dnevom samostojnosti in enotnosti obeležujemo dogodke 26. decembra 1990, ko je takratna slovenska skupščina razglasila rezultate plebiscita, na katerem se je 88,5 odstotka vseh volilnih upravičencev izreklo za odcepitev Slovenije od tedanje Jugoslavije. Sam plebiscit je bil sicer izveden tri dni prej, na današnji dan pred 32 leti.

Po razglasitvi rezultatov so stekli vsi formalni postopki za nastanek samostojne države. Ta je bila slovesno razglašena 26. junija 1991. Nekaj mesecev pozneje, 23. decembra 1991, je bila sprejeta tudi slovenska ustava.
DZ je sicer dan samostojnosti in enotnosti s slavnostno sejo obeležil že v četrtek. Osrednja govornica je bila Klakočar Zupančičeva, ki je ob tem poudarila, da smo Slovenci v nekaj več kot tridesetletni zgodovini samostojne države naredili veliko.
Klakočar Zupančičeva čez dan sprejela svojce padlih v vojni za Slovenijo
Predsednica DZ Klakočar Zupančičeva je sicer prav tako danes v prostorih DZ sprejela svojce padlih pripadnikov Teritorialne obrambe RS, ministrstva za notranje zadeve ter civilnih žrtev in ranjenih v vojni za Slovenijo. Poudarila je, da so padli s svojimi herojskimi dejanji dali upanje in pogum tudi drugim, da smo udejanjili stoletne sanje slovenskega naroda. Sprejema se je udeležila tudi Pirc Musarjeva.
Predsednica DZ je na sprejemu izpostavila pogum in herojstvo njihovih staršev, starih staršev, sinov in hčera, ki so bili pripravljeni dati tudi lastna življenja in so prepoznali zgodovinskost trenutka ter "s tem največ prispevali k temu, kar živimo danes".

Kot je navedla, so se "zavedali nevarnosti in brez zadržkov stopili na negotovo pot do cilja in dali za to prav vse, kar so imeli, lastna življenja". "Kot so vaši ljubljeni del narodove zgodovine, tako ste vi del narodove prihodnosti," je poudarila Klakočar Zupančičeva.
Da pa lahko danes obeležujemo ta spomin, se moramo po njenih besedah tudi spomniti, da je bila "pot do samostojnosti naše države tlakovana z mnogimi zgodovinskimi mejniki vseh naših prednikov, ki so do dne osamosvojitve bili boj za obstanek slovenstva, jezika, narodne zavesti, tudi v vojnah, v katerih so padali za tuje gospodarje". "Vsa ta naša narodna zgodovina je tista, ki je generacijsko rodila in še rojeva heroje, ki znajo v kritičnem trenutku zbrati pogum in moč za boj na poti narodnega obstanka," je dodala.
V nagovoru svojcem je spomnila, da jim je bilo po vojni obljubljeno marsikaj in da so bili nad odnosom države upravičeno razočarani, a da je bil v letu 2021 vendarle sprejet zakon, ki je omogočil, da so po 30 letih do odškodnine upravičeni tudi otroci padlih, prav tako partnerji in starši, omogočena je bila tudi ureditev statusa invalida. Predsednica DZ se strinja, da je bilo to urejeno zelo pozno, da pa je bilo treba vsekakor urediti in tako vsaj delno sanirati dolgoletno rano.
Hčerka padlega: Verjamem, da bomo uredili položaj
Jasmina Molan, hčerka padlega Jerneja Molana, pa je v nagovoru dejala, da so bile v hramu demokracije po plebiscitu sprejete vse pomembne odločitve, ki so Slovenijo popeljale na pot samostojne in demokratične države. Ob tem je spomnila tudi na nedavno sprejeto odločitev DZ za dopolnitev zakona o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo, po kateri bo izplačana pavšalna odškodnina, oproščena dohodnine, in se poslancem zanjo zahvalila.
"Naše družine so davek Sloveniji že plačale leta 1991, ko smo v osamosvojitveni vojni izgubili svoje najdražje. Davek dnevno plačujejo tudi vsi, ki so bili v vojni ranjeni in jim zdravstvene težave ne omogočajo povsem vsakdanjega življenja. Verjamem, da bomo s skupnimi močmi in voljo v prihodnje dostojno uredili tudi njihov položaj," je dejala Molanova.
KOMENTARJI (369)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.