Na Prevaljah izpod nemških rok raste novi most, zaprtih 119 km cest

Prostovoljne in poklicne gasilske enote, civilna zaščita, podvodna reševalna služba, gorski reševalci, radioamaterji in drugi izvajajo aktivnosti, povezane s črpanjem vode iz poplavljenih objektov, zagotovitvijo dostopa do odrezanih naselij in zagotovitvijo prevoznosti cest, odstranjevanjem podrtega drevja, odstranjevanjem naplavin ter zagotavljanjem oskrbe prebivalstva (telekomunikacije, električna energija).

Nadaljuje se tudi sanacija infrastrukture. Danes so začeli postavljati tudi montažni most na Prevaljah. Nemški konvoj s 27 vozili z enoto 45 pripadnikov Službe za tehnično pomoč Nemčije začel postavljati začasni montažni most na Prevaljah, ki bo predvidoma do nedelje že povezal odrezani del mesta v smeri Leše, kjer živi več sto ljudi.

"Gradnja mostu bo trajala tri dni, s seboj imamo ves material, skupaj 80 ton. Danes torej začnemo, dokončan bo pa v nedeljo," je povedal Michael Walsdorf iz Zvezne agencije za tehnično pomoč (THW). Dolžina jeklenega mostu je 30 metrov, nosilnost 40 ton, namenjen pa bo pešcem in vozilom.

Prevalje je obiskal tudi minister za kohezijo in regionalni razvoj dr. Aleksander Jevšek, da se zahvali nemški ekipi.

"Pozitivno smo presenečeni nad odzivom držav v okviru evropskega mehanizma za zaščito in reševanje Nemci, Avstrijci, Madžari, Hrvati, Italijani, praktični vsi so se takoj odzvali v ta sistem, da nam pomagajo čim prej vzpostaviti normalne komunikacijske povezave. To je naša prioriteta," je v izjavi poudaril minister Jevšek.

"Solidarnost je tisto, kar nas Evropejce in nas Slovence drži pokonci. In bomo uspeli. Prav zaradi solidarnosti," je še dodal minister Jevšek.

"Gre za velik premik, ki jo je zagotovila mednarodna pomoč. Most bo znova omogočil nemoten pretok. Čakajo pa nas še Koroška in drugi kraji. Tudi v Dravogradu bodo vsak čas začeli postavljati most," pa je dejal obrambni minister Marjan Šarec.

po tednu dni so Korošci dočakali tudi odprtje ceste med Dravogradom in Ravnami na Koroškem, ene glavnih prometnic v regiji. Voznike prosijo za previdnost in dosledno upoštevanje prometne signalizacije. Promet bo na kritičnih območjih potekal izmenično enosmerno, kar je urejeno s semaforji.

Še vedno pa ostajata zaradi plazu med drugim zaprti cesti, ki povezujeta Poljano in Mežico ter Dravograd in Libeliče.

Z Direkcije RS za infrastrukturo so pojasnili, da je na območju porušenega mostu čez Mislinjo v Otiškem vrhu že v teku postavitev začasnega premostitvenega objekta. Direkcija bo na vseh mostovih, ki se nahajajo na glavnih in regionalnih cestah, v najkrajšem možnem času ponovno vzpostavila prevoznost. Način vzpostavitve prometa je odvisen od poškodb na objektu. Na lokacijah, kjer so bili mostovi v celoti uničeni pa bodo postavljeni začasni premostitveni objekti Mabey, so še dodali.

Na ministrstvu za infrastrukturo so sicer popoldne objavili podatke o cestnih zaporah po Sloveniji. 111 odsekov je delno zaprtih, 21 pa popolnoma. Skupaj več kot 111 kilometrov. Stanje se sicer iz ure v uro spreminja.  

V Šentvidu je medtem potekal podpis donatorske pogodbe Slovenske vojske ter Uprave RS za zaščito in reševanje pri odpravljanju posledic poplav. Nemško podjetje Kaercher je v koordinaciji s Kaercher Slovenija in Panna Plus doniralo visokotlačne čistilnike, električne generatorje ter črpalke za odpadno vodo.

Oprema, skupaj 181 kosov profesionalne visokokakovostne opreme v vrednosti približno 170.000 evrov, bo uporabljena za pomoč ljudem na prizadetih območjih, so sporočili z obrambnega ministrstva. Državni sekretar na ministrstvu Rudi Medved je dejal: "Slovenija je izjemno hvaležna za vso pomoč, ki jo prejema v teh težkih trenutkih, tudi za to današnjo pomoč. Šla bo nemudoma na prizadeta območja in bo takoj tudi uporabljena. Gre za opremo, ki je v takšni situaciji izrednega pomena."

Enote za prečrpavanje velikih količin vode so med 6. in 9. avgustom na območju občine Ljutomer štirikrat uporabile prikolico z DIA črpalko, enkrat pa Veneroni traktorsko črpalko, je sporočila Uprava RS za zaščito in reševanje.

"V nedeljo smo ob 15.30 prispeli na lokacijo v naselju Mota v občini Ljutomer in po ogledu terena z vodjo intervencije takoj pričeli črpanje vode, ki je ogrožala več stanovanjskih objektov. Po sanaciji nasipa ob robu naselja in padcu gladine smo se naslednji dan prestavili na črpališče pri nasipu ob gramozni jami Krapje, kjer smo skupaj z oddelkom za podporo vodstva Maribor izvajali prečrpavanje vode, ki je ogrožala več naselij. V torek, 8. avgusta 2023 smo si skupaj s člani občinskega štaba civilne zaščite ogledali više ležeča naselja in območje ob jami. Odločili smo se, da prestavimo oddelek za podporo vodstva Ptuj v naselje Spodnje Krapje, kjer smo pričeli prečrpavanje vode in omogočili dostop prebivalcem do poplavljenih objektov. Na to črpališče je bil zvečer prestavljen še prosti oddelek iz Murske Sobote," so zapisali.

Skupaj s pripadniki Slovenske vojske pa te dni pomagajo tudi pri iznosu poškodovane in uničene opreme iz objektov, odstranjevanju mulja in blata ter začasni sanaciji. Pomoč s helikopterji nudita Slovenska vojska in Policija, ki opravljata prevoze potrebnih materialnih sredstev na nedostopna območja. Na več območjih, kjer je poškodovan vodovod, se izvajajo tudi prevozi pitne vode, so aktivnosti zadnjih 12 ur popisali v jutranjem poročilu Centra za obveščanje Uprave za zaščito in reševanje.

Center za obveščanje sicer poroča tudi o dveh reševanjih v gorah, kjer so morali posredovati gorski reševalci, in sicer enkrat v občini Bohinj, drugič pa v občini Bovec. Obakrat so pomagali obnemoglima planinkama. Gorski reševalci so sicer te dni večkrat prosili ljudi, naj ne hodijo gore, še posebej, če niso pripravljeni, saj razpoložljive sile usmerjajo v pomoč prizadetim v poplavah.

Za prijavo višje sile ne bo veljal običajni 15-dnevni rok, temveč skrajni

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravlja določbo interventnega zakona, ki bo za primere iz ujm zadnjih tednov uredila prijavo višje sile ali izrednih dogodkov drugače, kot to sicer ureja 18.d člen Zakona o kmetijstvu. Za vse tiste primere, kjer lahko Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja (AKTRP) sama zazna nastanek primera višje sile (zlasti na površinah), bo ta organ sam, po uradni dolžnosti začel postopek obravnave višje sile.

Kjer takega primera Agencija sama ne bo zaznala, bo pa zaznala kakršne koli nepravilnosti na prijavljenih površinah in bo to sporočila upravičencu v uporabniški račun v aplikaciji Sopotnik, bo upravičenec imel možnost preko omenjenega orodja za komunikacijo podati pojasnilo (in morebitna dokazila), da je nepravilnost nastala zaradi višje sile.

Poleg tega pa bodo vsi tisti upravičenci, ki jih zgoraj omenjena postopka zaznave višje sile ne zajameta, imeli možnost samoiniciativno prijaviti svoj primer, in sicer najkasneje do 2. novembra 2023.

Za prijavo višje sile torej ne bo veljal običajni 15-dnevni rok, pač pa skrajni rok – to je 2. november 2023. O višji sili Agencija ne bo izdajala posebne odločbe, pač pa bo o tem odločila v odločbi o pravici do sredstev.

V Celju se življenje po ujmi vrača v stare tirnice

V Celju se življenje po ujmi minulega petka počasi vrača v stare tirnice. Prva sanacijska dela so zaključena, plazovi so pod nadzorom, večina cest je odprtih, veliko tudi poškodovanih. Splavarska in levška brv sta zaprti, prav tako mestni park. Še vedno velja previdnost pri obiskih gozdov in Šmartinskega jezera, so sporočili s celjske občine.

Več kot 460 Celjanov se je odzvalo vabilu za ponedeljkovo prostovoljsko akcijo v prizadetih občinah savinjske regije in skupaj z vsemi, ki vsakodnevno pomagajo na terenu, dokazujejo, kako veliko srce ima knežje mesto, navajajo na občini.

Odhod prostovoljcev bo v ponedeljek ob 8. uri izpred dvorane Zlatorog. Tam bodo ob 7.30 sprejeli tudi prostovoljne gasilce iz Varaždina, ki bodo pripeljali donacije v obliki opreme in bodo cel dan pomagali v Nazarjah.

Celjska občina v sodelovanju z Vrtcem Zarja in I. osnovno šolo Celje organizira tudi nujno brezplačno varstvo za otroke staršev, ki pomagajo pri odstranjevanju posledic škode v savinjski regiji.

V ponedeljek bo organizirano varstvo samo za predšolske otroke, in sicer v Vrtcu Zarja - enota Živ žav od 7. do 15. ure. Pogoj za sprejem otroka v varstvo je, da je zdrav.

Felda: Ministrstvo si prizadeva, da bodo vrtci, z začetkom novega šolskega leta ša tudi šole, delovali čim bolj nemoteno

Minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda je z ekipo danes obiskal v ujmi poškodovani osnovni šoli Komenda Moste in Mengeš ter si s pristojnimi ogledal škodo na tamkajšnji šolski infrastrukturi. Poudaril je, da si ministrstvo še naprej prizadeva, da bodo vrtci, z začetkom novega šolskega leta pa tudi šole, delovali čimbolj nemoteno.

Kot so sporočili z ministrstva, je na Osnovni šoli (OŠ) Komenda Moste voda zalila kleti in pritličje. Poškodovanih je šest učilnic, zbornica in telovadnica. Vodo iz prostorov so s pomočjo gasilcev že izčrpali, prav tako so očistili mulj in že preplastili poškodovana tla. Čaka jih še beljenje in popravilo parketa v športni dvorani.

Pričakujejo, da bodo pouk začeli že 1. septembra, najverjetneje pa bo do zaključka del potekal tudi hibridni način pouka. Prosijo pa za pomoč pri nakupu šolskih potrebščin in novih učbenikov otrokom, ki jih je prizadela poplava, so navedli.

V OŠ Mengeš je voda vdrla in poplavila vse kletne prostore, in sicer 12 učilnic, kabinete, sanitarije, jedilnico, kuhinjo, garderobe ter arhiv. Še večjo škodo pa so poplave povzročile v novi športni dvorani, kjer je parket v celoti uničen, a ga bodo do zime uspeli zamenjati, delno so poškodovane tudi stene objekta.

Pri čiščenju so tudi njim na pomoč nemudoma priskočili številni zaposleni, prostovoljci, družine učencev in vojaki, zato so s hitro intervencijo uredili že skoraj vsa poslopja. 

Ministrstvo si v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi in vodstvi vzgojno-izobraževalnih zavodov še naprej prizadeva, da bodo vrtci, z začetkom novega šolskega leta pa tudi osnovne in srednje šole, delovali čimbolj nemoteno.

Nadaljuje se sanacija v Škofji Loki in Poljanski dolini

Medtem ko je velik del čiščenja že opravljen, sedaj poteka odvoz odpadkov. Še vedno pa je na delu tudi gradbena mehanizacija, ki se trudi zagotoviti čim boljšo prevoznost cest.

Dostopnost do doline Hrastnice, Bodoljske grape in Sopotnice še vedno ni popolna, so pa vse ceste prevozne za urgentne službe, je povedal škofjeloški župan Tine Radinja. Pri odpravljanju posledic vodne ujme je Ločanom v tednu dni pomagalo več kot 1500 strokovno usposobljenih oseb, med njimi gasilci, gorski reševalci, koncesionarji, člani Rdečega križa, zaposleni na Komunali Škofja Loka in v komunalnih službah drugih občin. V četrtek sta v Škofjo Loko prišli tudi delegaciji iz Italije in Poljske, da sta opravili pregled mostov, ki jih bodo v okviru meddržavne pomoči sanirali.

Dela se nadaljujejo tudi danes. Na terenu so znova pristojni vzdrževalci občinskih in državnih cest z vso razpoložljivo mehanizacijo, pa tudi ostala gradbena podjetja, ki pomagajo vzdrževalcem ali pa delujejo pod okriljem gasilskih enot oziroma delujejo samostojno. Veliko naredijo tudi kmetje s svojo kmetijsko, gozdarsko in gradbeno mehanizacijo.

Na Javnem Loškem vodovodu je dobava vode zagotovljena, ukrep prekuhavanja pa prav tako kot tudi v Občini Gorenja vas - Poljane še vedno velja. Zagotovljena je tudi oskrba z električno energijo, pri čemer Elektro Gorenjska nekatere odjemalce še oskrbuje z agregati.

"Še vedno velja, da obstaja nevarnost plazov, zato poskrbimo za svojo varnost in še vedno ne hodimo na takšna območja," opozarjajo na Občini Škofja Loka in prosijo ljudi, naj ne ovirajo dela s strojno mehanizacijo.

V Poljanski dolini so s postavitvijo začasnega mostu v četrtek ponovno vzpostavili prevoznost lokalne ceste Poljane-Javorje. Nekaj cest v občini Gorenja vas - Poljane še vedno ostaja neprevoznih, na vseh pa potekajo dela za čimprejšnjo vzpostavitev prevoznosti, zagotavljajo na občini. Občane pri vožnji po občinskih cestah opozarjajo na splošno previdnost zaradi poškodovanih bankin, spodjedenih cestišč in zemeljskih plazov nad cestišči.

Tudi na območju Žirov sanacijska dela po vodni ujmi napredujejo in številne uničene ceste znova dobivajo svojo staro podobo. Kot je v video nagovoru izpostavil žirovski župan Franci Kranjc, imajo vsi občani vsaj zasilen dostop do svojih domov, za kar so se skupaj z gasilci, civilno zaščito, prostovoljci in strojniki močno trudili vse od začetka ujme. Dela pa še vedno intenzivno potekajo.

Gradbene odpadke, ki nastajajo na poplavljenih območjih, je treba zbirati ločeno

Na poplavljenih območjih začenjajo nastajati tudi večje količine gradbenih odpadkov, ki jih je treba zbirati ločeno, so poudarili na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. Občine so pozvali, naj zagotovijo začasne odlagalne površine, od koder bodo pristojni odpadke nato odpeljali v predelovalne obrate.

Kot so danes sporočili z ministrstva, je za zagotavljanje ustrezne predelave ločeno zbiranje gradbenih odpadkov bistvenega pomena. Javne službe zato prosijo, da skupaj z izvajalci zagotovijo čim bolj jasna navodila občanom, da gre za površine, kjer lahko oddajo nenevarne gradbene odpadke.

Mednje med drugim sodijo beton, opeka, ploščice in keramika ali njihove mešanice, bitumenske mešanice, ki ne vsebujejo premogovega katrana, zemljina in kamenje, ki ne vsebujeta nevarnih snovi, izkopani material brez nevarnih snovi ter tolčenec izpod železniških tirov in pragov, ki prav tako ne vsebuje nevarnih snovi.

Nenevarni gradbeni odpadki so tudi gradbeni materiali na osnovi sadre, ki niso onesnaženi z nevarnimi snovmi, ter mešani gradbeni odpadki in odpadki iz rušenja objektov, ki ne vsebujejo živega srebra, PCB ali drugih nevarnih snovi.

"Ministrstvo se zaveda, da bo v dani situaciji nastala večja količina gradbenih odpadkov kot običajno, zato preučuje možnosti oziroma išče rešitve in se dogovarja z ustreznimi predelovalci gradbenih odpadkov za njihov prevzem in nadaljnjo obdelavo skladno s predpisi," so dodali.

Ustrezno odlaganje je nujno tudi za vse ostale odpadke, so na ministrstvu poudarili v četrtek. Občani naj jih odlagajo le na za ta namen posebej določenih mestih, nato pa jih je treba čim prej odpeljati v zbirne centre, da ne bi prišlo do onesnaženja okolja, je povedal minister Bojan Kumer.