Na Prešernovem trgu je v sredo potekala antiproslava, ki se je je udeležilo več tisoč ljudi. Ob Prešernovem spomeniku se je zbrala tudi manjša skupina v rumenih jopičih, ki je omenjeni manifestaciji nasprotovala. Aktiv delavk in delavcev v kulturi je že pred dnevi pozval k bojkotu državne proslave. Zapisali so, da se "odločno distancirajo od letošnjega uradnega proslavljanja" in za isti dan napovedali zbor na Prešernovem trgu v Ljubljani, kjer so nameravali izvesti svoj program.
Kot so nam sporočili s PU Ljubljana, so policisti v sredo na Kongresnem trgu in Prešernovem trgu vzdrževali javni red in mir, zagotavljali varnost udeležencev protestnih shodov in udeležencev državne proslave. Gibanje je bilo z varovalnimi ograjami omejeno na delu Trga republike, Kongresnem trgu in ulicah neposredno ob Kongresnem trgu.
Nasprotniki vlade so se zbrali nekaj pred 19. uro na Prešernovem trgu. Budno jih je spremljala policija, nekaj napetosti pa je nastalo, ko je na trg prišla skupina nekaj deset nasprotnikov v rumenih jopičih z napisi proti anarhiji in "Anarhisti so levi fašisti". Postavili so se pred Prešernov spomenik in bili deležni nekaterih žvižgov udeležencev alternativne proslave, ki so nato skupini, ki so jo označili za provokatorje, obrnili hrbet, program pa izvedli s stopnic pred frančiškansko cerkvijo. Pojavilo se je tudi verbalno obračunavanje. Policija ocenjuje, da se je na Prešernovem trgu zbralo okoli 3000 ljudi.
Policisti so fizično zagotavljali ločevanje med obema skupinama, saj so že pred tem dobili informacije, da bi lahko med skupinama prišlo do fizičnega obračunavanja. Nekaj pred 20. uro so se nato udeleženci antiproslave odpravili proti Slovenski cesti in Erjavčevi ulici, vse do Trga francoske revolucije, kjer so se nato razšli. Skupina rumenih jopičev pa je v spremstvu policistov zapustila središče Ljubljane.
Po besedah policije sta oba shoda potekala mirno, so pa policisti zaprli več ulic v okolici, in sicer z namenom zagotavljanja varnosti vseh udeležencev. Policisti so opravili 17 postopkov ugotavljanja identitete in trenutno ugotovili dve kršitvi zakona o varstvu javnega reda in miru. Zbiranje obvestil o dogodku se nadaljuje, v primeru dodatno zaznanih kršitev pa bo policija ukrepala v skladu z zakonodajo, so sporočili s PU Ljubljana.
Policisti so že pred začetkom antiproslave sporočili, da protesti niso prijavljeni, zato bo za zagotavljanje varnosti vseh udeležencev shoda in premoženja ljudi dolžna poskrbeti policija. "Pretekle izkušnje pri varovanju tovrstnih protestov kažejo, da je že prišlo do poškodovanj varovanih objektov, policistov in tudi drugih udeležencev shodov. Prav tako je na prejšnjih petkovih protestih določena organizirana zamaskirana skupina protestnikov pozivala k podiranju in odstranjevanju ograj," so zapisali.
Zakaj ograje?
Varnostne okoliščine po vsakem dosedanjem protestu so se spreminjale, čemur je bil prilagojen načrt varovanja. "Poudariti je treba, da namen postavitve ograj ni preprečevanje združevanja in svobodnega izražanja mnenja ljudi, temveč zagotovitev varnosti vseh prisotnih oseb in varovanih objektov. Zaznati je bilo tudi, da se z nasilnimi provokacijami organizirane skupine protestnikov ne strinja večina ostalih, ki želijo na miren in kulturen način izražati svoja stališča. Tako je bilo tudi mogoče zaznati pozive mirnih protestnikov, da sami izločijo posameznike, ki so imajo namen spodbuditi nasilne proteste," postavitev ograj argumentirajo policisti.
Tako po njihovem mnenju, pri odstranitvi protestnikov, ki so brali Ustavo RS na trgu,"ni šlo za omejevanje svobode izražanja ali ustrahovanja, temveč so bile osebe odstranjene za ograje, ker so se nahajale na območju omejenega gibanja, ki je bilo zaprto ravno iz zgoraj naštetih razlogov."
Kot so zapisali v odzivu, je pred zadnjim shodom policija pridobila podatke o "možni udeležbi določenih skupin na shodu, ki so v preteklosti že kršile zakonodajo in imajo interes povzročiti nemire in hujše kršitve javnega reda in miru, ter izvrševati kazniva dejanja na samem shodu". Prav zaradi tega je policija opravljala naloge na širšem območju prestolnice in izvajala postopke ugotavljanja identitete.
Na Kongresnem trgu med proslavo pa se je sicer včeraj zgodil 'incident'. Raper Zlatko je poskušal zmotiti proslavo na Kongresnem trgu in dogajanje s pomočjo prijatelja prenašal na Facebooku. "Vprašal bom samo, na kaj smo državljani lahko ponosni, če ne smemo omenjati športa, kulture, samostojnih podjetnikov in narave," je napovedal Zlatko. Počakal je na konec pesmi, nato pa se z megafonom v roki odpravil proti osrednjemu prizorišču državne proslave, da bi predsedniku republike Borutu Pahorju zastavil vprašanje, je razvidno s posnetka.
Akcijo so preprečili varnostniki in policisti. Predsednik SNS Zmago Jelinčič Plemeniti je ob tem pozval k zamenjavi službe varovanja, "ker je nesposobna". Poleg tega pa je po njegovem mnenju treba "zamenjati in zmetati iz policije vse subverzivne elemente in odstraniti take potencialne teroriste iz države, ko odsedijo dolgoletno zaporno kazen".
KOMENTARJI (1356)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.