Na presaditev organov trenutno čaka 155 bolnikov

Vsako leto drugo soboto v mesecu oktobru obeležujemo evropski dan darovanja organov in tkiv. Letošnji dogodek nosi sporočilo 'evropski dan darovanja – dan za opredelitev'. V ta namen je Slovenija-transplant skupaj z društvom pacientov po presaditvi, Slovenskim društvom Transplant, pripravilo fotografsko razstavo 'Moja brazgotina, moje življenje'. Razstavljeni so umetniški akti oseb, ki so jim presadili organe, in prikazujejo njihovo življenjsko moč in optimizem.

Članica društva Anja Garbajs je o razlogih za nastanek razstave povedala: "Po presaditvi s svojimi brazgotinami živimo, a prav za vsako brazgotino se skriva močna življenjska zgodba: zgodba o strahu, jezi, dvomu, skrbi, zavisti, malodušju. Predvsem pa zgodba o borbi, pogumu, vztrajnosti, upanju in hvaležnosti". 

Čeprav je sporočilo zavito v fotografsko izrazno umetniško obliko, Garbajsova poudarja, da je povsem preprosto: postani darovalec in morda boš nekoč rešil zelo bolnega človeka. In ta bo potem lahko živel naprej: "Vemo in tudi na lastni koži čutimo, da je darovanje organov tema, ki še vedno poraja različna mnenja, tako pozitivne občutke kot tudi negativne odzive, ki so lahko posledica nepoznavanja tematike ali pa se ji ljudje izogibajo. Velja za tabu," je pojasnila in dodala, da je razstava njihov odgovor na to. "Ne rabimo tabujev. Mi smo odvrgli oblačila, vse naše zavore in pomisleke, da bi pokazali, kako ponosno in s kako veliko hvaležnostjo živimo naprej. In to le zaradi oseb, ki so se v času svojih življenj opredelile za darovalce organov in tkiv po smrti ali pa so njihovi svojci po smrti podali soglasje za darovanje".

Spodbuda k aktivni opredelitvi je tudi glavno sporočilo dneva. Kot je pojasnil Andrej Gadžijev, direktor Slovenija-transplanta, so se v letošnjem letu po dveh napornih covidnih letih razmere za delo končno malce normalizirale. Razložil je, da so rezultati v donorskem programu dobri, z vrnitvijo bolnišničnih koordinatorjev iz covidnih intenzivnih enot na redna delovišča pa se je ponovno izboljšala detekcija umrlih darovalcev. "Do konca septembra je bilo tako skupno dokazanih kar 69 možganskih smrti, od tega je 36 umrlih postalo darovalcev organov. To je precej več kot lani v istem časovnem obdobju. Po uspešni detekciji letos izrazito izstopa donorski center UKC Maribor. Dobro teče tudi program pridobivanja roženic." 

Opredelitev za darovanje po e-upravi

Enostaven postopek opredelitve glede darovanja po elektronski poti prek portala e-uprava sicer pozna še vedno premalo ljudi. Z veljavnim digitalnim potrdilom se starejši od 15 let lahko opredelijo za ali proti darovanju enostavno in hitro, v manj kot dveh minutah. Do zdaj se je v nacionalnem registru opredelilo 12.510 ljudi, od tega se je 69 oseb izreklo proti darovanju. "Če se oseba ni opredelila tekom življenja, o dovoljenju za darovanje organov vprašamo svojce. In to vprašanje sledi po sporočeni smrti. Vprašanje je največkrat nepričakovano. Če se o tem prej ne pogovarjate, je tak pogovor za svojce izjemno zahteven, saj so v procesu začetnega hudega žalovanja in v takem trenutku se težko razsodno odločajo. Če pa je volja pokojnega znana, je odločitev svojcev lahka. Želimo si, da ljudje ne bi ostajali neopredeljeni. To je najslabša možnost za vse, za svojce in zdravstveno osebje, predvsem pa za vse čakajoče paciente," je razložil Gadžijev.

Zdravljenje s presaditvijo je danes izjemno uspešna metoda in je edina rešitev ter možnost zdravljenja za številne bolezni, ki privedejo do odpovedi organa, a brez prostovoljnega darovanja je ni. Le pri ledvicah je možno nadomestno zdravljenje z dializo. Vodja Centra za transplantacijsko dejavnost v UKC Ljubljana Ivan Kneževič je pojasnil, da so do septembra v njihovem transplantacijskem centru presadili 95 organov, od tega 45 ledvic, 20 src, 14 jeter, 15 pljuč in eno trebušno slinavko. "Letošnji rezultati so boljši kot lansko leto." Kot še poudarja, je zdravljenje s presaditvijo izjemno zahtevno in v marsikateri državi bolniki še vedno nimajo dostopa do tovrstnega zdravljenja, nimajo možnosti za zdravljenje: "Naša dejavnost kaže na strokovno razvitost kliničnega centra Ljubljana in celotnega slovenskega zdravstva. Ponosni smo na transplantacijski center in na to, da po številu presaditev src na milijon prebivalcev ostajamo v samem svetovnem vrhu." 

V bližnji prihodnosti načrtujejo tudi pomembnejši strokovni preskok: "Pripravljamo se na sočasno presaditev srca in pljuč. Le redke države na svetu so že izvedle tako zahteven poseg, imamo dovolj znanja in vrhunsko usposobljene strokovnjake," je dodal. 

Sicer pa potrebe po organih za presaditev naraščajo, saj se družba stara, pa tudi bolezni, ki se jih lahko zdravi, lahko z leti privedejo do odpovedi organa. Presaditev je tako za številne edina možnost za preživetje, pa tudi kvaliteta življenja po presaditvi organa je vedno boljša, je pa potrebno doživljenjsko zdravljenje in aktivno sodelovanje prejemnika.

In prav zgodbe oseb, ki so jim presadili organe, in so prikazane na razstavi, so najbolj neposreden in avtentičen prikaz donorske in transplantacijske dejavnosti pri nas.