'Naredimo konec prilagajanju zgodovine trenutnim političnim interesom'

Predsednica republike Pirc Musar je v slavnostnem nagovoru na osrednji državni proslavi ob dnevu državnosti izpostavila pomen skupnosti. Zgledi vlečejo, in ko oblast ne zna ali ne zmore izboljšati nesprejemljive slike družbe, mora navdih iskati zunaj pisarn, je izpostavila. Spomnila je na delo številnih organizacij in programov, ki dnevno delajo za olajšanje življenja revnim, nemočnim, izključenim in marginaliziranim. "Njihovo skupno sporočilo je kratko: če ni sočutja do sočloveka, ni skupnosti," je izpostavila Pirc Musar.

Skupnost pa je po njenih besedah prava in trajna le, če vanjo iskreno verjamemo in se na vsak njen del, tako javni kot zasebni, lahko vsak trenutek zanesemo. "Skupna značilnost tako javnega kot zasebnega sektorja je, da oba dolgujeta državi. Dolgujeta naši skupnosti. Ta je postorila veliko tega, da nam je bolje," je opozorila.

"Zagotoviti moramo, da se javni sektor ne izrodi v en sam velik tržni proizvod. Ponotranjiti moramo, da moč skupnosti lahko razvijamo le z razumevanjem potreb zasebnega sektorja, z zavedanjem, da davki niso nebodigatreba," je pozvala. Tako meni, da se mora vlada še več pogovarjati z javim sektorjem in tudi gospodarstveniki ter poskuša najti rešitve, ki bodo omogočile napredek gospodarstva in s tem skupnosti.

Ob tem pa je izpostavila, da odrekanje delu gospodarstva za dobrobit družbe ni komunistična retorika, temveč naložba v kakovost in varnost. "Napredna in varna družba je družba, ki se odloči, da odpravi revščino, vlaga v znanost, izobraževanje in kulturo, v vsem dostopno zdravstvo in v razvoj okolja za svobodno ustvarjanje in podjetništvo," meni Pirc Musar. Spomnila je tudi na solidarnost Slovencev, vizija slednje pa je na nikogar v Sloveniji gledati kot breme v družbi.

Moč skupnosti pa je tudi v njenem odnosu do zgodovine, je izpostavila. Slovenska preteklost piše veliko lepih poglavij, a se zdi, da je Slovenija še vedno v krču, v primežu dogajanj prejšnjega stoletja. "Iz tega krča se moramo končno in dokončno izviti," je dejala predsednica republike.

Ob zavedanju, kako zelo smo se borili za samostojno državo, je tako po njenih besedah nujno tudi zavedanje, da v zgodovini boja za samostojnost ni bilo vse samo lepo. Na izjemen boj je namreč padla "globoka senca tragičnih povojnih izvensodnih pobojev". Zato je Pirc Musar prepričana, da je ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne čas za dostojen pokop vseh Slovenk in Slovencev ter drugih, ki doslej niso imeli pravice do groba. "Naredimo konec prilagajanju zgodovine trenutnim političnim interesom," je pozvala.

Hkrati pa je izpostavila, da je v državi še vedno premalo zavedanja, kako je naša dežela postala država, ki aktivno soustvarja mednarodno skupnost. "Naša moč ni v orožju. Naša moč ni v finančnem vplivu. Črpamo jo iz naših vrednot. To je moč besede, ki nam daje samozavest, da takrat, ko je treba, nismo tiho," ugotavlja Pirc Musar.

V nagovoru je tako spomnila še, da slovenska himna slavi slovenski narod, a tudi svet. V njenih verzih je duh ustanovne listine Združenih narodov in združene Evrope. "To zajame bistvo našega domoljubja in prizadevanja za blaginjo. Blaginjo vseh, dostojanstvo vseh," je poudarila.

Ob tem je še pozvala, da Slovenija ob temnih oblakih na obzorju postane resnična, vključujoča skupnost, ki verjame v solidarnost, spoštuje naravo in okolje, v katerem se razvija ter je odločna samozavestno uveljavljati in zagovarjati svoje interese in v ustavo zapisane vrednote. "Taka Slovenija bo spoštovana doma in v tujini. Taka Slovenija ne bo nikoli na napačni strani zgodovine," je sklenila Pirc Musar.

Slavnostnemu nagovoru predsednice sledi umetniški del državne slovesnosti z naslovom Devetdeseta pod taktirko režiserja Igorja Zupeta in scenografa Marca Juratovca, ki v ospredje postavlja desetletje, zaznamovano z doseganjem osamosvojitvenih ciljev in vzpostavljanjem državne samostojnosti.

Osrednje državne proslave na Kongresnem trgu v Ljubljani, s katero letos obeležujemo 33. obletnico sprejema ključnih osamosvojitvenih dokumentov, so se ob Pirc Musar udeležili tudi drugi predstavniki državnega vrha, med drugim premier Robert Golob, predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič in predsednik DS Marko Lotrič. Med udeleženci je tokrat tudi predsednik največje opozicijske stranke SDS Janez Janša.

Prav tako so se je ob nekdanjih najvišjih predstavnikih države udeležili sedanji predstavniki različnih državnih ustanov, diplomacije in drugih sfer političnega in družbenega življenja.

Pirc Musar je pred dnevom državnosti pripravila sprejem tudi za svojce padlih v vojni za Slovenijo leta 1991. "Slovenci smo kljub številnim viharjem skozi zgodovino stali in obstali, ker smo imeli močno željo, nepremagljivo voljo in neizmerno ljubezen do svoje zemlje in svojega jezika," je poudarila v nagovoru.

Žrtvam, ranjenim in njihovim svojcem je Pirc Musarjeva izrazila globoko hvaležnost in spoštovanje ter se jim v imenu države zahvalila za njihovo požrtvovalnost.

To so storili brez pomisleka zato, da danes nad nami ni železne roke ali tujega jarma, zato da lahko živimo lepše in bolje. Zato, da so naši otroci brezskrbni, da se šolajo v slovenskem jeziku, zato da smo enakopraven del naše mednarodne družine, je poudarila na sprejemu v predsedniški palači.

Spomnila je, da se "včasih zdi, da smo pozabili, da smo stoletja živeli na prepihu tako značilnem za ta del Evrope. Zato moramo v mednarodni skupnosti narediti vse, da se ohranijo vsi temelji mednarodnopravne ureditve po drugi svetovni vojni".

Slovenska življenja so po njenih besedah namreč ugasnila tudi za vrednote miroljubnosti, sožitja narodov, spoštovanja ozemeljske celovitosti, človekovih pravic in vladavine prava, ki so pogoji dolgoročne stabilnosti in miru. "To nas postavlja pred veliko odgovornost. Slovenija mora v okoliščinah številnih spopadov v svetu izvajati aktivno, razumno in rahločutno zunanjo politiko," meni.

Ob tem se ji zdi pomembno, da tudi danes živi duh, ki so ga pred 33 leti zastopali sodržavljani. "Nekateri so se uprli z orožjem, nekateri z besedo, drugi z državljansko nepokorščino. Vsi skupaj pa smo bili eno," je dejala.

Sklenila je z besedami, da svoboda misli, dialog in razlike družbo bogatijo, zato v njej ne sme biti prostora za nestrpnost, sovražnost, nasilje, diskriminacijo in stigmatizacijo. "Da bo Slovenija napredovala in se razvijala naprej, potrebujemo s konsenzom sprejete ključne nacionalne prioritete, ki jim bodo z ukrepi sledile ne samo ta vlada, ampak vse vlade," je pozvala predsednica republike.

Lotrič izpostavil prizadevanja za ustanovitve pokrajin

Že pred proslavo sta se na slavnostnih sejah sestala državni zbor in državni svet. Predsednik državnega sveta Marko Lotrič je na seji DS poudaril, da moramo biti Slovenci veseli in hvaležni, da smo med srečnimi narodi, ki lahko živijo v svoji državi in v miru. Nekateri številčnejši narodi namreč tega privilegija nimajo, prav tako ni vsem omogočena temeljna pravica do samoodločbe.

Kot je dejal v nagovoru, so mnogi narodi še danes preganjani. Diskriminacije narodov in posameznih skupnosti so še vedno na agendi. Politični sistemi, v katerih ima ali želi imeti vlada popoln nadzor nad vsemi vidiki javnega in zasebnega življenja, žal niso del zgodovine, je povedal.

Spomnil je, da je bilo nastajanje nove države proces. "Veliko korakov je bilo narejenih in veliko prizadevanja je bilo potrebnega, da smo Slovenci prišli do trenutka, ko se je vse združilo v eno in so sanje mnogih generacij Slovencev postale resničnost," je poudaril.

Kot ključni dogodek v slovenski zgodovini, ki je pripeljal do razglasitve samostojne države Slovenije, pa je navedel plebiscit za samostojno Slovenijo, ki je potekal 23. decembra 1990, ki je združil Slovence okrog skupnega cilja in želje po samostojnosti in neodvisnosti.

Dotaknil se je tudi nalog državnega sveta in ocenil, da so državne svetnice in svetniki v dosedanjem mandatu opravili pomembno delo. Predvsem si prizadevajo za obuditev ustanovitve pokrajin, kot jih nalaga ustava.

V tem mandatu so po njegovih besedah opravili veliko obiskov na terenu, njihovi sogovorniki pa da opozarjajo, da so pokrajine ključne za skladen regionalni razvoj, za zmanjšanje gospodarskih in socialnih razlik ter za učinkovito upravljanje države. Lotrič meni, da bi pokrajine lahko igrale ključno vlogo tudi pri organizaciji in koordinaciji ukrepov ob naravnih nesrečah, kot so bile lanskoletne poplave.

"S členitvijo na pokrajine bi lahko dosegli enakomernejši razvoj, bolj učinkovito upravljanje države in večjo decentralizacijo. Razbremenili bi ljudi in okolje ter prispevali k dolgoročni urejenosti in poseljenosti celotnega slovenskega teritorija," je prepričan. Zato bodo v državnem svetu vztrajali pri iskanju političnega soglasja za njihovo uvedbo.

Lotrič je ob tem napovedal razvojno konferenco z naslovom Decentralizacija in učinkovit javni servis: razvojna vizija Slovenija za naslednje desetletje, ki bo septembra. Na konferenci bodo naslovili ključne razvojne politike, razprava pa se bo osredotočila tudi na davčno, pokojninsko in zdravstveno reformo ter reformo dolgotrajne oskrbe. "Vztrajamo na tem, da morajo biti reforme sprejete v dialogu s socialnimi partnerji in vključevati morajo rešitve, ki bodo dolgoročno koristile celotni družbi," je pozval Lotrič.

Zaključil je, da se Slovenija lahko razvija v smeri uspešne, trajnostno naravnane, inovativne, napredne, povezane, vključujoče, spoštovane in kreativne države. "V kolikor bomo voljni izkoristiti vse naše potenciale, nam bo to zagotovo uspelo," je dejal.

Slavnostne seje DS sta se udeležili tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar in predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič.

V torek bo Slovenija obeležila 33. obletnico osamosvojitve, že danes pa v počastitev dneva državnosti po državi potekajo številne slovesnosti. Osrednja državna proslava bo zvečer na Kongresnem trgu v Ljubljani, kjer bo zbrane nagovorila predsednica republike Nataša Pirc Musar.

Z dnevom državnosti, ki je tudi dela prost dan, obeležujemo dogodke pred 33 leti, ko je takratna slovenska skupščina 25. junija 1991 po nekajletnih prizadevanjih sprejela ključne dokumente za osamosvojitev Slovenije, Temeljno ustavno listino o samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji, ustavni zakon za njeno izvedbo in Deklaracijo o neodvisnosti.