Na predlog novele zakona prejeli pripombe več kot 100 deležnikov

Na ministrstvu za zdravje so veliko pripomb prejeli zadnji dan javne razprave in jih še pregledujejo. "Na osnovi komentarjev smo že kar veliko delov zakona spremenili. (...) Največ pripomb pa se nanaša na regulacijo javnega, zasebnega, kjer pa so tudi podane nekatere dobre rešitve, ki jih bomo seveda zdaj pregledali," je medijem pred današnjo sejo vlade povedala ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel.

Predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti predvideva, da zdravniki iz javnega zdravstvenega sistema ne bi več mogli delati za zasebnike na samoplačniškem trgu. Ob tem bi poskušali zaposlene motivirati, da bi čim več dela opravili v matičnem javnem zavodu.

Zdravniška zbornica predlog novele v celoti zavrača

Eden od skoraj 100 deležnikov, ki so na predlog novele podali pripombe, je Zdravniška zbornica Slovenije. Na zbornici so ministrstvo opozorili, da predlog navkljub zatrjevanim ciljem ni usmerjen v povečanje produktivnosti znotraj javne mreže, niti ne išče rešitev za večjo dostopnost do zdravstvenih storitev.

"Uvajanje sistema prepovedi in zahtev po ekskluzivnem delu zaposlenih v javnih zavodih brez izboljšanja pogojev za delo in drugih sistemskih ukrepov, ki bi omogočili boljše upravljanje javnih zavodov, predstavlja tveganje za destimulativni učinek na delovanje zdravstvenega sistema," so zapisali v sporočilu za javnost.

Delo zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev, zaposlenih v javnih zavodih, bo po predlogu zakona v večji meri omejeno na njihovega osnovnega delodajalca, za katerega pa ni nujno, da sploh ima zadostne kapacitete, da bo zmožen organizirati večje število obravnav in posegov. Zato na zbornici predlagajo umik predloga in izvedbo bolj natančne analize potencialnih učinkov vsakega od predlaganih ukrepov.

ZZZS podpira ključne usmeritve predloga novele

Upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pa je v mnenju k predlogu novele zapisal, da podpira ključne usmeritve, ki jih ta zasleduje. Med drugim so izpostavili ločevanje javne in zasebne zdravstvene službe zaradi odliva kadra iz javnih zavodov ter merjenje delovnih obremenitev zdravstvenih delavcev in njihovo nagrajevanje po obsegu in kakovosti dela.

Ob tem so ministrstvu posredovali tudi predloge k posameznim predlaganim rešitvam, ki lahko vplivajo na izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Združenje zavodov za diferenciacijo cen med javnimi zavodi in koncesionarji

Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije je v odzivu na predlog novele zakona izpostavilo potrebo po diferenciaciji cen med javnimi zdravstvenimi zavodi in koncesionarji. Predlagali so, da se v spremembi zakona jasno določi, da ZZZS cene zdravstvenih storitev prilagodi dejanskim stroškom izvajalcev.

Zavzeli so se tudi za omejitev izvajanja programov koncesionarjev v skladu z obsegom podeljenih koncesij oziroma glede na število zaposlenih zdravstvenih delavcev pri koncesionarjih.

Zasebni zdravniki nad predlogom novele zgroženi

V Strokovnem združenju zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije, ki združuje tudi koncesionarje, pa so med javno razpravo ocenili, da pristojni težave zaradi pomanjkanja zdravstvenih delavcev in dostopnosti do storitev v javnem zdravstvu ponovno rešujejo napačno.

Predlagane spremembe bodo vplivale predvsem na to, da bodo zdravstveni delavci še bolj odhajali iz javnega zdravstvenega sistema v zasebništvo izven javne mreže, v tujino ali celo v delo izven zdravstva, menijo.

Svarila pred odhodi zdravnikov iz javnih zdravstvenih ustanov

Na nevarnost, da bi uveljavitev predloga vodila v številne odhode zdravnikov iz javnega zdravstva k zasebnikom, so opozorili tudi pri zdravniški zbornici. Odhodov bi bilo največ v dermatologiji, plastični kirurgiji ter maksilofacialni in oralni kirurgiji, je na eni od novinarskih konferenc zbornice opozoril David Vozlič s kliničnega oddelka za maksilofacialno in oralno kirurgijo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana.

Predstojnica dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana Tanja Planinšek Ručigaj pa je takrat posvarila, da bi ob sprejetju predloga kliniko zapustila približno tretjina dermatovenerologov, kar bo podaljšalo čakalne dobe.

STA je na vse slovenske splošne bolnišnice in klinična centra naslovila vprašanje, ali razpolagajo s podatki ali ocenami, koliko zdravnikov bi po uveljavitvi novele dalo odpoved. Iz mariborskega UKC ter iz celjske, novomeške, jeseniške in murskosoboške bolnišnice so odgovorili, da s tovrstnimi ocenami ali podatki ne razpolagajo oziroma z njimi niso seznanjeni. Je pa direktor šempetrske bolnišnice Dimitrij Klančič v sredo dejal, da bodo bolnišnico decembra zapustili trije radiologi, od tega dva zaradi predloga novele.

Prevolnik Rupel je v nedavnem intervjuju za Delo poudarila, da se trudijo, da ne bi prišlo do odhoda redkih specialistov. "Zdravstveni sistem bo zanihal, ne glede na to, kakšne bodo rešitve. Za neko prehodno obdobje se bodo tudi čakalne dobe podaljšale, saj se bodo morali zdravniki in drugo zdravstveno osebje prilagoditi na spremembe," je dodala.