Človek se s povzročiteljem bolezni (Coxiella burnetii) običajno okuži z neposrednim stikom z bolno živaljo ali z vdihavanjem okuženih aerosolov. Bakterija preživi v slami, prahu in na živalski koži več mesecev ali celo let. Že ena sama lahko povzroči okužbo.
Pri ljudeh se običajno pojavi kratkotrajna vročinska bolezen, ki jo spremljajo glavobol, izrazito slabo počutje in bolečine v mišicah ter sklepih, včasih tudi suh kašelj. V približno tretjini primerov se razvije pljučnica. Bolezen po tednu dni mine sama od sebe, potek lahko skrajšamo z antibiotičnim zdravljenjem.
Bakterija ostaja v organizmu in čez leta lahko povzroči kronično bolezen. V tem primeru lahko pride do okvare jeter, vnetja možganov ali možganskih ovojnic ter srčnih zaklopk. Nezdravljena, kronična Q-mrzlica je ponavadi smrtna.
Dijaki Gimnazije in veterinarske šole Ljubljana naj bi se s Q-mrzlico, ki lahko vodi v pljučnico, okužili med opravljanjem prakse.
Kot je za 24ur.com povedala ravnateljica šole Breda Rudel, so jih 20. aprila z Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) obvestili, da je dijakinja 3. letnika zbolela za Q-mrzlico. Zato so se odločili na testiranje poslati še 34 njenih sošolcev, ki so skupaj z dekletom opravljali praktični pouk na ovčji farmi na Vremščici, ter tri učitelje, ki so potek dela nadzirali. Pri tridesetih so potrdili prisotnost bakterije.
Kot je še povedala ravnateljica šole, so v zadnjem času res opazili povečano odsotnost od pouka, vendar pa so to pripisovali virozi. Starši obolelih so jim namreč povedali, da so otroci prehlajeni, da so kašljali in imeli povišano telesno temperaturo.
Dodala je, da živali na posestvu v Vremščici, ki je v lasti veterinarske fakultete, niso kazale nobenih kliničnih znakov bolezni. Odkrili jih niso niti strokovnjaki veterinarske uprave (VURS), ki so pregledali drobnico. Njihov predstavnik za stike z javnostmi je za 24ur.com potrdil, da zato niso sprejeli posebnih ukrepov – to so zapora gospodarska, prepoved premikov živali in ločitev bolnih živali od zdravih. Dodal je, da so na željo lastnika odvzeli petdeset vzorcev krvi, veterinarska ambulanta pa še opravlja preiskave. Rezultati naj bi bili znani prihodnji teden.
Zaradi navedenega tudi še niso natančno določili vira okužbe. "Ker so pogosto v stiku z živalmi, je možnih več mest – kraja okužbe še nismo z zanesljivostjo potrdili,“ je sporočila predstavnica IVZ Katja Pišot. Ravnateljica Breda Rudel pa je povedala, da aktivnosti v zvezi z okužbo potekajo tudi v zavetišču za zapuščene živali na Gmajnicah v Ljubljani, saj dijaki tudi tam opravljajo prakso.
Kako izbirajo kmetije za prakso?
Na veterinarski upravi so povedali, da kmetije za izvajanje praktičnega pouka izbirajo šole same. Ravnateljica šole pa je razložila, da to poteka v sodelovanju z veterinarsko fakulteto, ki je bilo doslej korektno. Tudi zato verjamejo, da bodo zagotovili, da se kaj takega ne bo ponovilo. Seveda pa tveganje vedno ostaja, priznava Breda Rudel. "Seveda bomo bolj previdni in bomo pričakovali, da nam zagotovijo, da je z živalmi, kamor pridejo naši otroci, vse v redu,“ je dodala.
V Sloveniji letno zabeležimo med dva in pet primerov okužbe s Q-mrzlico. Večina obolelih se pozdravi brez posledic, pri nekaterih pa je potrebno daljše spremljanje in zdravljenje z antibiotiki, so razložili na IVZ.
KOMENTARJI (11)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.