
Parlamentarni odbor za notranjo politiko ni podprl zahteve državnega sveta za oceno ustavnosti zakona o verski svobodi, ki je na ustavnem sodišču.
Večina članov odbora - osem jih je glasovalo za, dva proti - je podprla mnenje zakonodajno-pravne službe državnega zbora, da je zahteva državnih svetnikov neutemeljena.
Takšno mnenje bo zdaj kot mnenje parlamenta v tej zadevi romalo na ustavno sodišče, ki bo najprej odločalo o začasnem zadržanju izvajanja po mnenju državnega sveta spornega zakona.
Državni svet se je 21. marca odločil, da bo na ustavno sodišče vložil zahtevo za preučitev ustavnosti zakona o verski svobodi. Državni svetniki menijo, da so sporna zlasti določila glede financiranja verskih skupnosti s strani države.
Zakonodajno-pravna služba državnega zbora ocenjuje, da je zahteva Državnega sveta neutemeljena v vseh ključnih zadevah - tako glede očitkov o financiranju verskih skupnosti, kot tudi o poseganju v z ustavo zagotovljeno načelo o ločenosti države in verskih skupnosti, o verski duhovni oskrbi v državnih oz. javnih ustanovah ter vzpostavljanju neenakopravnega položaja nekonfesionalnih organizacij s konfesionalnimi.
Parlamentarni pravniki se sklicujejo na odločbo ustavnega sodišča iz novembra leta 2001, ko je izrecno navedlo, "da načelo o ločitvi države in verskih skupnosti ne pomeni, da sta vsakršna podpora in pomoč verskim skupnostim izključeni".
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.