Na potezi je predsednik Türk

Kot je zapisano v slovenski ustavi, predsednik republike po posvetovanju z vodji poslanskih skupin predloži državnemu zboru kandidata za predsednika vlade.

Po evropski tradiciji pri tem nekako velja pravilo, da je to predsednik stranke, ki je zmagovalka volitev, torej tista, ki je na volitvah dobila relativno večino. Tako bi bilo precej nenavadno, tudi zato, ker ima "levi trojček" možnost sestaviti koalicijo, če predsednik republike mandata ne bi podelil predsedniku SD Borutu Pahorju.

Če vzamemo scenarij, da bo predsednik Danilo Türk za mandatarja DZ predlagal Pahorja, bo ta moral najprej v DZ dobiti podporo večine vseh poslancev, torej 46 glasov. Glasovanje je tajno. Kot določa poslovnik državnega zbora, se volitve predsednika vlade opravijo najprej 48 ur in najkasneje sedem dni po vložitvi predloga kandidature.

Pahor bo moral v tem času v državnem zboru, brez ministrske ekipe, že zbrati zadostno podporo, torej bodo koalicijski pogovori in tudi dogovori že v polnem teku. Tukaj mora na svojo stran pridobiti še vsaj dva predstavnika manjšin in stranki SLS+SMS ali DeSUS ali pa vsaj eno izmed teh strank.

Če Pahorju na tem mestu ne bi uspelo pridobiti potrebne večine glasov, lahko predsednik republike po ponovnih posvetovanjih v štirinajstih dneh predloži drugega ali ponovno istega kandidata, prav tako pa lahko predlagajo kandidate tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. Če je vloženih več predlogov se najprej glasuje o predlogu predsednika republike, če ta ni izvoljen, pa še o drugih kandidatih.

V skrajnem primeru, če ni izvoljen noben kandidat, predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve, razen če državni zbor v 48 urah z večino opredeljenih glasov navzočih poslancev ne sklene izvesti ponovne volitve predsednika vlade. Na tem glasovanju zadošča za izvolitev mandatarja večina opredeljenih glasov navzočih poslancev. Če tudi pri teh volitvah nihče ne dobi potrebne večine glasov, predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše volitve.

15 dni po svoji izvolitvi mora predsednik vlade predlagati ministrsko ekipo

V roku 15 dni po svoji izvolitvi pa mora predsednik vlade državnemu zboru predlagati imenovanje ministrov. Predlagani minister se mora pred imenovanjem predstaviti pristojni komisiji državnega zbora in odgovarjati na njena vprašanja. Če predsednik vlade v roku ne predloži sestave vlade, mu lahko DZ določi rok, v katerem mora kandidate predložiti, če mu to ne uspe, mu preneha funkcija predsednika vlade.

Po zakonu o vladi se šteje, da je vlada nastopila funkcijo, če je imenovanih več kot dve tretjini ministrov, pri čemer se ne upoštevajo ministri brez resorja. Predsednik vlade mora v desetih dneh po nastopu funkcije vlade predlagati še neimenovane ministre oziroma obvestiti DZ, katere resorje bo začasno, vendar ne dlje kot za tri mesece, prevzel sam ali jih poveril drugemu ministru. Če DZ tudi v treh mesecih po nastopu funkcije vlade ne imenuje še neimenovanih ministrov, DZ ugotovi, da je funkcija predsedniku vlade in ministrom prenehala.

Levi trojček sam nima potrebne večine

Tako bo Pahor poleg LDS in Zares moral v koalicijo povabiti bodisi SLS+SMS ali DeSUS. Pahor je napovedal, da hoče imeti za solidno vlado najmanj 50 glasov, ki bi jih imel tudi samo z SLS+SMS, s predpostavko, da poslanca predstavnika italijanske in madžarske manjšine vlado podpreta.

Nekateri analitiki sicer napovedujejo, da bo morda za Pahorja DeSUS "predrag“ in da se bo raje odločil za SLS+SMS, v tem primeru bi mu še vedno uspelo zagotoviti ravno 50 poslancev, kot so napovedali, a ker dva poslanca – predstavnika manjšin, koalicijske pogodbe ne podpišeta, bi imel tako zagotovljenih le 48 glasov.