Šarec: Koalicijska pogodba je usklajena do te mere, da bo o njej lahko odločal svet stranke Levica

Kot je pojasnil Marjan Šarec, so opravili dodatne pogovore še o tistih točkah, ki so bile v nedeljo po končanih maratonskih pogajanjih v Kamniku še odprte.

Po neuradnih informacijah, ki so med pogovori prišle izza sicer zaprtih vrat, peterica strank, ki že vse od volitev kaže resen namen sodelovati v vladi, ne sprejema nekaterih zahtev Levice. Šarec je ob tem dejal, da je koalicijska pogodba vedno kompromis. "Če delaš koalicijo, sklepaš kompromise," je poudaril Šarec in dodal, da je vsaka od strank morala nekje popustiti.

Pogajalci Levice so bili po njegovih besedah konstruktivni, nihče od potencialnih koalicijskih partnerjev pa ni dobil vsega, kar je želel. S tem so pogajanja o vsebini koalicijske pogodbe končana, o izplenu in predlogu koalicijske pogodbe pa bo svet Levice odločal v torek popoldan. V skladu s statutom stranke mora vstop v vlado potrditi še članstvo na internem referendumu.

Ali bo svet stranke predlagal takšen sklep, Šarec ni mogel napovedati, pričakuje pa, da bo prišlo do takšnega razpleta.

Zatikalo se je pri nekaterih ključnih zahtevah Levice

Predstavniki Levice izjav po končanih pogajanjih niso dajali, je pa bilo med samimi pogajanji slišati, da naj bi se zatikalo pri nekaterih njihovih ključnih zahtevah.

LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS naj ne bi pristajale na zvišanje minimalne plače ter dvig davka na dobiček podjetij. Prav tako naj bi vztrajale pri povečanju BDP za vojsko in zagotovitvi sredstev za izgradnjo dveh srednjih bataljonskih bojnih skupin v vrednosti 1,2 milijarde evrov. Po neuradnih podatkih peterica ne popušča niti pri vprašanju privatizacije in prodaje NLB.

Ena izmed glavnih zahtev Levice je sicer prav zvišanje minimalne plače na 700 evrov neto. Pa je to uresničljivo?

Naša novinarka Katarina Matejčič razlaga, da zelo težko. Podjetja bi dvig minimalne plače na dogovorjenih 700 evrov neto letno stalo najmanj 56 milijonov, državno blagajno pa slabih 20 milijonov evrov. Ideja Levice je tudi, da bi za skoraj sedem odstotkov dvignili pokojninske prispevke delodajalcev, kar bi za zaposlovalce prineslo še dodatnih 700 milijonov evrov stroškov. Po podatkih Finančne uprave je v prvem dohodinskem razredu, torej z najnižjimi prihodki, kar milijon Slovencev. 

'V konstruktivnem vzdušju smo pregledali celotno pogodbo'

Predstavniki peterice strank - LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS - so namreč v nedeljo z Levico na pogajanjih skoraj 14 ur usklajevali koalicijsko pogodbo. Kot je po koncu pogajanj dejal Šarec, so v precej konstruktivnem vzdušju pregledali celotno pogodbo. Pri nekaterih točkah sicer niso "prišli čisto skupaj", katere so te točke, Šarec ni želel razkriti, je pa dejal, da je odprtih zadev ostalo manj, kot so pričakovali.

Neuradno pa je bilo slišati, da pri nekaterih prioritetnih področjih, denimo pri zdravstvu, večjih težav ni bilo. Bolj pa se razhajajo pri davčni in obrambni politiki. Predvsem pri slednji ima Levica namreč precej jasno stališče - želi namreč, da Slovenija v nasprotju z zavezami, ki jih je dala Natu, odpove ali vsaj bistveno omeji naložbo v izgradnjo dveh srednjih bataljonskih bojnih skupin v vrednosti 1,2 milijardi evrov.

Levica s pogajanji misli resno

Predsednik LMŠ ima sicer občutek, da Levica s pogajanji misli resno. "Ni bilo čutiti tega, da bi iskali tiste točke, kjer se ne pride skupaj, samo zato, da se lahko čim prej odide," je dejal v izjavi za medije po nedeljskih pogajanjih. 

Glede možnosti manjšinske vlade s podporo Levice pa je Šarec dejal: "Zaenkrat delamo na tem, da smo vsi člani koalicije." 

Po NSi na vrsti Levica: bodo dosegli dogovor?

Pogovore z Levico je peterica strank začela po tistem, ko je iz koalicijske enačbe izpadla NSi. S to stranko so sicer že v veliki meri uskladili koalicijsko pogodbo, a se je NSi zaradi dvomov v stabilnost in trajnost koalicije iz pogajanj umaknila.

Nato je prišla na vrsto Levica, s katero so pogovore začeli v četrtek. Tedaj so ugotovili, da so vsebinska razhajanja med njimi velika, a da je kljub temu mogoče doseči dogovor.

Drugi krog iskanja mandatarskega kandidata, v katerem želi Šarec sestaviti vladno koalicijo, se bo iztekel 10. avgusta. Če bo v tem času predlog za izvolitev predsednika vlade vložen, bo DZ o njem glasoval med 13. in 17. avgustom.

Sicer se v teh dneh v zvezi s pogajanji o oblikovanju vladne koalicije oglašajo različne interesne skupine. Tako so danes iz Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture sporočili, da so LMŠ, SD, SMC, SAB, DeSUS in Levico opozorili na dane predvolilne obljube ter da pričakujejo njihovo uresničitev. Na po njihovi oceni kritično stanje v zdravstvu, ki naj bi celo ogrožalo življenja bolnikov, pa so morebitne koalicijske partnerje opozorili Mladi zdravniki Slovenije.