Na petih lokacijah po Sloveniji pilotno štetje planincev

Merjenje bo potekalo od julija 2022 do decembra 2023. Lokacije merjenja so premišljeno izbrane, saj pokrivajo različne tipe obiskovalcev in ciljnih skupin, s tem pa nudijo kompleksnejši pregled nad dogajanjem na terenu.

Na Vršiču je tako osem merilnih lokacij, saj je območje eno izmed najbolj obiskanih. Ponuja namreč različno zahtevne poti, ki povezujejo Gorenjsko in severno Primorsko. Po šest merilnih lokacij je na Storžiču in Kumu, v priljubljeni kraški vasi Osp pet, pri Lovrenških jezerih pa štiri merilne lokacije. 

Štetje poteka s senzorji, ki na pol ure pošiljajo podatke v sistem in digitalno spremljajo obisk planinskih poti. Sistem številčno beleži, koliko pohodnikov in planincev je hodilo po planinskih poteh oziroma posameznih delih. 

S pridobljenimi podatki bodo izboljšali razumevanje obiska v gorah, med njimi sezonskost, povezanost meteorologije in obiska in časovno obremenjenost lokaciji. Cilj je tudi zagotavljanje varnosti planincev, ohranjanja narave in dediščine ter kakovostnega doživljanja gorskega sveta.

Namen projekta je, da bi tudi v prihodnje lahko zagotavljali varne in urejene planinske poti. Z rezultati želijo nato zasnovati smotrne ukrepe za učinkovito razpršitev in pravočasno preusmerjanje tokov planincev. Med drugim bodo nadgradili spletno aplikacijo, po kateri bodo planinci obveščeni o manj obremenjenih lokacijah. 

Z merjenjem obiska v gorah bodo prvič v Sloveniji na podlagi realnih podatkov pridobili dejansko stanje obiska na pilotnih lokacijah ter s tem vpogled v trende za celotno območje Slovenije, ocenjujejo na Planinski zvezi Slovenije. V prihodnosti si želijo, da bi v projekt vključili še druge lokacije po Sloveniji in tujini, predvsem v alpskih državah. 

Po njihovi oceni slovenske gore letno obišče 1,7 milijona obiskovalcev, Slovenijo pa prepreda gosta mreža 10 tisoč kilometrov markiranih planinskih poti.

Kje ni gneče?

Na nekaterih najbolj priljubljenih planinskih destinacijah v poletnih mesecih vlada pravi kaos. Težave se pojavijo že na izhodišču, kje parkirati, gneča je tudi na nekaterih planinskih poteh in planinskih kočah.

Večanje števila ljubiteljev gora s sabo prinaša številne izzive, od skrbi za varnost, saj se v visokogorje odpravijo številni planinci s premalo izkušnjami, do varovanja okolja. Po opažanjih planinske zveze se namreč veča delež obiskovalcev gora, ki se z avtomobili pripeljejo na višje ležeča izhodišča. Pohodnikom so se na planinskih poteh in gorskih cestah pridružili tudi gorski kolesarji, z električnimi kolesi pa se vse dlje in višje v hribe odpravijo tudi manj izkušeni in telesno slabše pripravljeni ljubitelji vrtenja pedal, opozarjajo na zvezi.

Da bi se takemu scenariju izognili, sta Planinska zveza in Avto-moto zveza Slovenije sestavili Zeleno transverzalo, ki jo sestavlja deset vrhov, kjer ni takšne gneče kot na najbolj obljudenih gorskih ciljih.