Prvi testi potrdili: Na onkologiji spet legionela

Na ljubljanskem Onkološkem inštitutu se spet ukvarjajo z legionelo. Preliminarni rezultati zadnjega mikrobiološkega testiranja preizkusa pitne vode v stari stavbi C ter v objektu teleradioterapije iz začetka maja namreč kažejo, da je bakterija najverjetneje prisotna v vodi.

Na inštitutu so že začeli izvajati varnostne ukrepe, namestili so filtre na pipe, lotili so se že tudi ugotavljanja vzrokov za pojav legionele. Kot najverjetnejšega so izpostavili prenizko temperaturo vode in dodali, da so bila nihanja temperature vode v obeh stavbah v začetku maja prevelika. Uradni rezultati zadnjih analiz bodo znani predvidoma naslednji teden.

Onkologija se s pojavi legionele bojuje že več let. Kmalu po vselitvi v novo stavbo so morali zato uvesti številne ukrepe, med drugim so na vodovodnem omrežju izvajali klorne in toplotne šoke. To pa je poškodovalo kovinske cevi v novi stavbi, tako da sta se v vodo začela izločati cink in železo.

Težava z vodovodnim omrežjem na inštitutu še danes ni sanirana, minister za zdravje Dorjan Marušič se že od prevzema mandata s predstavniki izvajalcev, podjetja SCT, pogaja o možni rešitvi.

Pred dnevi smrt zaradi okužbe z legionelo

Pred dnevi je odjeknila vest, da je zaradi okužbe z bakterijo legionela umrl 44-letni vzdrževalec kranjskogorskega hotela Alpina. Okužil naj bi se med menjavo tušev.

Nevarna bakterija

Legionela povzroča bolezen, imenovano legioneloza. Poznamo dve obliki: blažjo vročinsko bolezen, tako imenovano pontiaško vročico, in težjo obliko legioneloz, ki jo imenujemo legionarska bolezen. Bolnik s pontiaško mrzlico se slabo počuti, ima bolečine v mišicah in sklepih, vročino in pokašljuje. Po dveh do petih dneh se njegovo stanje izboljša. Bolezen mine sama po sebi brez antibiotičnega zdravljenja.

Bolnik z legionarsko boleznijo pa ima pljučnico. Običajna doba od okužbe do pojava bolezenskih znakov je dva do 10 dni, izjemoma do tri tedne. Bolnik prične suho pokašljevati, boli ga glava, ima vročino in drisko. Slikanje pljuč razkrije pljučnico, potrebno je antibiotično zdravljenje. Diagnozo postavijo tako, da ugotavljajo specifična protitelesa v krvi ali antigen v urinu in poskušajo osamiti bakterijo iz bolnikovega izmečka.

Od pet do 15 odstotkov bolnikov z legionarsko boleznijo umre. Bolj zapleten potek in večja umrljivost sta značilna za starejše, kadilce, pljučne bolnike, bolnike s sladkorno boleznijo, z odpovedjo ledvic, bolnike z oslabljenim imunskim sistemom, kot so z rakom, presaditvijo organov, prejemniki kemoterapije). Otroci jo redko dobijo.

Običajna pot okužbe je z vdihavanjem drobnih kapljic v zraku, ki vsebuje legionele. Posebno nevarni so aerosoli z legionelami okužene vode, ki nastajajo ob tuširanju, v whirpoolu, ker voda brbota, ob izpuhih iz hladilnih stolpov, okrasnih fontanah in podobno. S pitjem onesnažene vode se ne moremo okužiti, saj gre popita tekočina v želodec, kjer legionele uniči kisli želodčni sok. Izjemoma bi se s pitjem lahko okužili bolniki z močno oslabljen imunskim sistemom.