S tem so prvič v zgodovini v izvirni podobi na enem mestu javnosti predstavljeni najstarejši dokumenti slovenstva - Brižinski spomeniki ter Celovški, Čedadski in Stiški rokopis. Razstavo, ki bo na ogled do 20. junija, sta slovesno odprla predsednik slovenske vlade Anton Rop in predsednik bavarske vlade Edmund Stoiber.
"S tem ko je Bavarska rokopis posodila za razstavo, je izrekla dobrodošlica novi članici EU - Slovenji. Obenem je to izraz dolgoletnega prijateljstva med Slovenijo in Bavarsko, ki ima v tem primeru večjo težo kot upravičeni pomisleki konservatorjev," je izposojo najstarejšega slovanskega rokopisa za ljubljansko razstavo označil Stoiber.
Odnosi med Slovenijo in Bavarsko potekajo v znamenju kontinuitete in zaupanja, je menil predsednik bavarske vlade Edmund Stoiber, in dodal, da še posebej živahna izmenjava poteka prav na področju znanosti, raziskovanja in kulture. Tako tudi Brižinski spomeniki predstavljajo tesno povezavo med Slovenijo in Bavarsko, rokopisu, ki na poseben način uteleša kulturno dediščino, se namreč čutita zavezani obe. V luči povezav je izrazil zadovoljstvo, da se je pred kratkim v Ljubljani odprli Goethejev institut, ki posreduje jezik in kulturo Nemčije.
"Slovenija in Bavarska - to ni samo prek 1000 let skupne zgodovine, to je vstop v skupno evropsko prihodnost," je menil Stoiber, ki predvsem Brižinske spomenike vidi kot impresiven primer samorodne kulturne raznolikosti Evrope.
Predsednik slovenske vlade Anton Rop je ob tej slovesni priložnosti opozoril na pomembnost slovenskega jezika, s katerim je slovenska beseda ves čas soustvarja evropsko kulturo in ji je tudi zato uspelo premagati mnoge zgodovinske pritiske, zdaj pa je celo postala eden od uradnih jezikov Evropske unije. Razstava, ki je nastala skozi dialog strokovnjakov, ustanov, mest, regij in držav, ima prav zaradi tega evropsko dimenzijo, ki govori o skupni kulturni in zgodovinski preteklosti evropskega prostora, je še dodal Rop.
Minister za zunanje Dimitrij Rupel je ob četrtkovem prihodu Brižinskih spomenikov v Slovenijo poudaril pomen sodelovanja štirih držav, Slovenije, Nemčije, Avstrije in Italije ter štirih kulturnih ustanov - Bavarske državne knjižnice v Münchnu, Koroškega deželnega arhiva, Arheološkega muzeja v Čedadu ter Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) v Ljubljani, ki so ob naklonjeni podpori svojih držav uspele skupaj izpeljati ta kulturni projekt.
Enakopravni soustvarjalci evropske zgodovine
Dokumenti pričajo, da smo že več kot tisoč let enakopravni soustvarjalci evropske zgodovine.
"Kajti nek narod brez pisnih spomenikov je kot človek brez osebnih dokumentov. Obstaja, vendar ne more dokazati obstoja v polni meri," je povedal Mihael Glavan, vodja rokopisnega oddelka v NUK in soavtor razstave.
Po obsegu skromna, a vsebinsko izjemno bogata razstav, kot je dejal ravnatelj NUK Lenart Šetinc, postavlja na ogled Brižinske spomenike - tri obredna besedila na devetih straneh, zapisana med letoma 972 in 1039, verjetno na Koroškem na ozemlju okoli Vrbskega jezera. Od 1807 jih hranijo v Bavarski državni knjižnici v Münchnu.
Na vprašanje, kako so pravzaprav prepričali Bavarce, da so prvič dali iz rok te tudi za njih izjemno pomembne dokumete, je Šetinc odgovoril: "Res je zelo nenavadno, da se tako dragoceni rokopisi selijo oziroma premaknejo. To je odraz dobrih odnosov med Slovenijo in Bavarsko in pa želja Bavarcev, da čestitajo Sloveniji ob vstopu v EU."
Brižinski spomeniki pa niso le najstarejši zapis slovenščine, ampak tudi najstarejši ohranjen zapis kakega slovanskega jezika v latinici in morda sploh najstarejši slovanski rokopis. "To so vendarle najstarejši spomeniki sploh v slovanskem jeziku v Zahodni Evropi," je pojasnil Glavan.
Ta pa je tesno povezan tudi s kasnejšimi slovenskimi srednjeveškimi spomeniki, od katerih se nekateri hranijo v Italiji, denimo, Čedadski rokopis, in Avstriji - Celovški rokopis, medtem ko Stiški rokopis vseskozi domuje v NUK.
Razstava bo za javnost na ogled med 18. majem in 20. junijem, in sicer od ponedeljka do petka med 9. in 20. uro, ob nedeljah pa med 9. in 14. uro. Zaradi izjemnega pomena eksponatov si bo razstavo hkrati lahko ogledalo le 30 obiskovalcev, čas enkratnega ogleda pa bo trajal najdlje 20 minut. V dopoldanskih urah pričakujejo obisk številnih zaključenih skupin, zato v NUK naključnim obiskovalcem svetujejo, naj razstavo raje obiščejo v poznih popoldanskih urah. Cena vstopnice je 1000 tolarjev, učenci, dijaki, študentje, upokojenci in člani NUK pa bodo morali za obisk odšteti polovico manj. Razstava ponuja tudi nekaj informacijskega gradiva o eksponatih, za dodatna pojasnila in pomožen splošen pregled pa bo v skrbno varovanem, zatemnjenem in klimatiziranem razstavnem prostoru vselej na voljo tudi delavec NUK.
In še nekaj številk
Rrazstava bo stala 50 milijonov tolarjev, vstopnina bo tisoč tolarjev za odrasle, za otroke, študente in upokojence polovico manj. Največji strošek predstavlja varovanje oziroma zaščita teh dokumentov. Od zavarovalnin - , Brižinski spomeniki, ki so sicer neprecenljive vrednosti, so ocenjeni na šest milijonov evrov - do vseh pogojev, v katerih se ti srednjeveški rokopisi hranijo: v razstavnem prostoru je stalna temperatura 20 stopinj, relativna vlaga 50 odstotna, svetloba ne sme presegati 60 luksov. Za tisoč let stare pergamente in tinto je namreč pomembno, da niso izpostavljeni šokom.
