Predlog je konec januarja članicam petnajsterice predložila Evropska komisija, zato bi veljalo razmisliti o sodelovanju kandidatk za članstvo v EU v prizadevanjih po pripravi takšnega dokumenta, ki bo odražal večjo politično pripravljenost unije za širitev, sta še menila Kadlečikova in Potočnik.
Potočnik je ponovil že znane poglede Ljubljane, med drugim, da je bila vsebina predloga Bruslja sicer pričakovana tako glede višine finančnih ponudb kot tudi horizontalnega pristopa, vendar pa je Slovenija glede obojega nezadovoljna in prepričana, da ostaja v pogajanjih še nekaj prostora za izboljšanje dokumenta.
Kadlečikova je dejala, da imajo tudi na Slovaškem pomisleke glede predloga finančne strategije, predvsem na področju kmetijstva, kjer se ne strinjajo s predlagano dolžino prehodnega obdobja za polno vključenost novink v sistem neposrednih plačil, z deležem omenjenih plačil, do katerih bi bile ob vstopu v povezavo upravičene novinke, pa tudi z višino nekaterih kvot. Slovaška gostja je opozorila tudi na bojazni, da bi utegnilo priti zaradi predloga Evropske komisije do upada javnomnenjske podpore vključevanju v EU na Slovaškem; ta je sicer po zadnjih podatkih 80-odstotna.
Podpredsednica slovaške vlade je predstavila tudi stanje v pogajalskem procesu in pri tem napovedala, da namerava Bratislava v pristopnih pogajanjih z EU aprila zapreti poglavja davkov, transporta ter pravosodja in notranjih zadev. Slovaška se je o članstvu v EU začela pogajati v 2000, dve leti kasneje kot Slovenija, a je dobro izkoristila načelo, po katerem lahko kandidatke, v proces pogajanj vključene kasneje, ob dovolj hitrem usklajevanju "ujamejo" bolj napredne. Od držav, ki so se pogajati začele pred njo, je po številu zaprtih poglavij (22) za seboj pustila Poljsko in Estonijo. Slednji sicer prednjačita le pred Bolgarijo in Romunijo, edinima kandidatkama, ki sta izključeni iz možnosti vstopa v unijo v 2004.
Potočnik in njegova gostja sta govorila tudi o konvenciji o prihodnosti EU, ki je konec februarja začela pripravljati predloge za nadaljnjo institucionalno reformo EU. Minister je pri tem izpostavil, da je pomembno doseči enakopraven položaj sedanjih članic in kandidatk, kar pa bo v celoti mogoče šele s članstvom v uniji, ob tem pa še dodal, da bo v Sloveniji v kratkem ustanovljen poseben forum, ki bo poleg vlade in parlamenta vključeval tudi širšo javnost. Razprava pa bo prav gotovo osredotočena tudi na vprašanje prihodnosti malih držav, je še ocenil Potočnik.
Slovaška gostja se je dotaknila tudi vprašanja Beneševih dekretov v zvezi z nedavnimi zahtevami madžarskega premiera Viktorja Orbana po njihovi odpravi s strani Češke in Slovaške. Kot je znano, so omenjene zahteve pripeljale do razkola v Višegrajski skupini držav (Poljska, Madžarska, Češka in Slovaška). Kot je menila Kadlečikova, je potrebno tovrstne izjave umestiti v kontekst predvolilnega boja na Madžarskem, ni pa izključila tudi povezav določenih interesnih skupin. Sogovornika sta se strinjala, da dvostranska vprašanja, kar Beneševi dekreti so, niso del evropskega pravnega reda in zato ne sodijo v pridružitveni proces oziroma na pogajalsko mizo. Kadlečikova je današnje pogovore izkoristila tudi za vabilo Potočniku, naj obišče Bratislavo.
Podpredsednica slovaške vlade se je srečala tudi z vodjo diplomacije Dimitrijem Ruplom, s katerim sta odnose med državama kljub šibki blagovni menjavi ocenila kot prijateljske in dobre. Kadlečikova je predstavila politični položaj na Slovaškem pred volitvami, sogovornika pa je seznanila tudi z določenimi vprašanji finančne narave, s katerimi se srečuje Slovaška ter s potekom privatizacije v naftni industriji, so sporočili iz MZZ. Sogovornika sta izmenjala še informacije o vstopanju obeh držav v zvezo Nato in v EU.
