Hrvaški predsednik Ivo Josipović je s številno gospodarsko delegacijo na povabilo predsednika republike Danila Türka pripotoval na prvi uradni obisk v Slovenijo. V Ljubljano je prišel manj kot mesec dni po prevzemu položaja.
Hrvaškega predsednika je na Brdu pri Kranju z vojaškimi častmi sprejel gostitelj, predsednik Türk, predsednika pa sta se nato v gradu sešla na pogovorih na štiri oči.
Türk je po srečanju ocenil, da sta Slovenija in Hrvaška na začetku novega poglavja v medsebojnih odnosih, ki izkazuje možnosti, da rešimo preostala odprta vprašanja in napredujemo v smeri poglabljanja dvostranskih odnosov.
Nova faza v dvostranskih odnosih "temelji na medsebojnem spoštovanju in zaupanju in danes lahko ugotovimo, da je velik napredek pri krepitvi medsebojnega spoštovanja in zaupanja že dosežen", je še dejal Türk.
Po njegovih besedah imata veliko zaslugo pri tem obe vladi, ki sta lani "opravili velik del te poti in uspešno razvili sodelovanje, ki krepi medsebojno spoštovanje in zaupanje". Ob tej priložnosti se je vladama zahvalil za ta njun prispevek.
Türk in Josipović sta izrazila tudi podporo obema vladama pri vzpostavljanju mešane komisije, ki bo pregledala vsa odprta vprašanja med državama, in pri ponovnem začetku dela mešane komisije za gospodarsko sodelovanje.
Po besedah hrvaškega predsednika ni naključje, da je za svoj prvi uradni obisk v tujini izbral ravno Slovenijo. "Prijateljstvo med Slovenijo in Hrvaško traja stoletja in prav zato, ker bomo jutri skupaj v Evropski uniji, sem svojo zunanjepolitično pobudo začel v Sloveniji," je poudaril.
Za večje sodelovanje med državami Zahodnega Balkana
Predsednika sta precej pozornosti posvetila tudi razmeram v regiji. Po Türkovih besedah imata državi skladne interese, obe si prizadevata za krepitev sodelovanja in reševanje odprtih vprašanj. Josipović pa je v tej luči pohvalil pobudo Slovenije in Hrvaške za sklic konference o Zahodnem Balkanu.
Pravo ali pravičnost?
Po Türkovem mnenju je za reševanje odprtih vprašanj med državami nekdanje Jugoslavije ključno načelo pravičnosti. Kot primer je navedel Slovenijo in Hrvaško, ki bosta na tej podlagi reševali vprašanje meje. Josipović je dodal, da tudi sam sprejema to načelo in da je zelo pomembno, vendar pa "mnoge odgovore da samo pravo, mednarodno pravo, nacionalno pravo". "Preprosto je treba začeti upoštevati pravo," je dodal.
Hrvaški predsednik je še poudaril, da ima Hrvaška z drugimi sosednjimi državami veliko večje probleme kot s Slovenijo. "Probleme je treba reševati, in da bi jih rešili, je treba sesti za mizo," je dejal, zato je voditeljem vseh držav nekdanje Jugoslavije ob tej priložnosti sporočil: "Sedimo za mizo in se pogovarjajmo."
Zmaga je, tudi če ni zmagovalcev
Josipović se je po kosilu s Türkom odpravil v hram slovenske demokracije, kjer se je srečal s predsednikom državnega zbora Pavlom Gantarjem in se podpisal v zlato knjigo obiskovalcev.
Gantar je ob tem dejal, da imata državi dobre odnose, sodelovanje je stkano na številnih področjih in ravneh, med drugim delita skupno zgodovino in mnoge skupne interese, zelo pomembne pa so tudi mnogovrstne povezave med ljudmi.
Josipović pa je ponovil besede, da državi druži že stoletno prijateljstvo, in ob tem izrazil zadovoljstvo, da vsa današnja srečanja potekajo v zelo optimističnem duhu. Prepričan je, da bomo lahko zaprli nekatera odprta vprašanja in odprli novo stran uspešnega sodelovanja.
Gantar je ob tem izrazil prepričanje, da so vsi problemi rešljivi, če je volja, če razumemo drugo stran in če smo pripravljeni na dogovor. Včasih ta ne zadovolji nobene strani, kar ni vedno slabo, saj to pomeni, da ni ne zmagovalcev ne poražencev. In nekatera odprta vprašanja je po njegovih besedah treba rešiti tudi na tak način.
Pahor in Josipović o vse tesnejšem sodelovanju med državama
Za Gantarjem je Josipovića na sedežu vlade sprejel še premier Borut Pahor. Tudi onadva sta se pogovarjala o pomenu sodelovanja med državama, pa tudi v širši regiji, pri čemer se nista mogla izogniti bližajoči se konferenci o Zahodnem Balkanu. Potekala bo prihodnji konec tedna na Brdu pri Kranju, gostitelja pa bosta Pahor in njegova hrvaška kolegica Jadranka Kosor.
"V okviru krepitve gospodarskega sodelovanja sta sogovornika izpostavila predvsem področji prometa in turizma, pregledala pa sta tudi možnosti za nadaljnje poglabljanje trgovinskega in investicijskega sodelovanja, saj je Hrvaška za Slovenijo peta, Slovenija pa za Hrvaško tretja zunanjetrgovinska partnerica," so o srečanju zapisali na vladi.
Na prvi obisk v Bruselj
Josipović, 53-letni profesor prava, je kot tretji predsednik samostojne Hrvaške prisegel 18. februarja na slovesnosti v Zagrebu, ki se je je udeležil tudi slovenski predsednik. Takrat sta se predsednika tudi prvič sešla in se dogovorila, da se v kratkem srečata v Sloveniji.
Za Josipovića je obisk v Sloveniji šele druga pot v tujino od nastopa mandata. Za prvi obisk je izbral Bruselj, kjer se je v začetku meseca srečal z vodilnimi predstavniki Evropske unije. Odločitev za Bruselj ni nenavadna glede na to, da želi Hrvaška do konca leta skleniti pristopna pogajanja z EU.
KOMENTARJI (58)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.