Golob in Orban slovesno zagnala daljnovod Cirkovce-Pince

Kot je poudaril premier Robert Golob, gre v marsičem za zgodovinski projekt za Slovenijo, o katerem je poslušal že pred več kot tremi desetletji, ko je zaključeval študij. "Ne le zato, ker je največji v zgodovini Elesa in bo izboljšal zanesljivost oskrbe Slovenije, pač pa tudi zato, ker ima izjemen regionalni in širši pomen. S projektom povezujemo tri sisteme," je dejal.

Ob tem je spomnil, da stabilnost delovanja elektro sistema jemljemo kot nekaj samodejnega, a to je mogoče le zato, ker imamo dovolj daljnovodnih povezav. Nova povezava je zadnja, ki je manjkala Sloveniji in Madžarski z vsemi sosednjimi državami, je še dodal Golob in poudaril pomen sedanjega trenutka in časa energetske krize zaradi krize v Ukrajini.

Madžarski premier Viktor Orban pa je med drugim povedal, da je treba narediti vse, da med državama vzpostavimo tudi ostale pomembne povezave, in pri tem ciljal na plinovodno navezavo s Slovenijo in posredno z Italijo, s čimer bi si lahko Madžari zagotovili dostop do alternativnih virov plina.

Slovesnega odprtja projekta, ki so ga gradili od 1. avgusta 2020, se je udeležil tudi hrvaški gospodarski minister Davor Filipović.

Novozgrajena mednarodna povezava bo zagotovila stabilnejše in bolj zanesljivo delovanje elektroenergetskega sistema in prispevala k še močnejši povezavi slovenskega, madžarskega in hrvaškega trga na skupni evropski notranji trg z električno energijo.

Pogajanja za izgradnjo madžarsko-hrvaško-slovenske 400 kilovatne omrežne povezave so začeli že sredi 90. let prejšnjega stoletja, zadnja faza pa je bila izgradnja daljnovoda Cirkovce-Pince. Slovenija je bila sicer zadnja sosednja država, s katero Madžarska ni imela daljnovodne povezave.

Gradnja je na slovenski strani potekala do junija, ko so bili izpolnjeni vsi pogoji za oskrbo daljnovoda. V sklopu del je bilo po besedah direktorja Elesa Aleksandra Mervarja zgrajenih in asfaltiranih 120 kilometrov dovoznih cest, vgrajenih 7850 ton jeklene konstrukcije, ki je postavljena na več kot 1000 plitvih in globokih temeljev. Ob tem je bilo postavljenih 264 stebrov, od tega tri na hrvaških tleh.

Orban je Slovenijo obiskal v času, ko je Madžarska predmet glasnih kritik zaradi njene politike do Rusije ob ruskem napadu na Ukrajino oziroma zaradi stališč, ko gre za sankcije in druge ukrepe EU proti največji svetovni državi. Madžarska namreč ne želi ogroziti svoje tesne energetske navezanosti na ruska plin in nafto. Prav tako je Budimpešta pod velikim pritiskom Bruslja zaradi kršitev načel pravne države in pomanjkljivega boja proti korupciji, zaradi česar je še naprej zamrznjenih 7,5 milijarde evrov kohezijskih sredstev za vzhodno slovensko sosedo.